Jedro

Utemeljeno se je bati, da bi obdolženec, ki je tuj državljan in ima v tujini družino in svoje podjetje, upoštevaje težo očitanega kaznivega dejanja v primeru odprave pripora pobegnil in se na ta način izognil nadaljevanju kazenskega postopka

Izrek

Pritožba obdolženca se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je po vloženi obtožnici zoper obdolženca iz pripornega razloga po 1. točki 2. odstavka 191. člena ZKP podaljšal pripor. Zoper sklep se pritožuje obdolženec. Izpostavlja, da očitanega mu kaznivega dejanja ni zagrešil in se zato nima česa bati. V kolikor bi bil izpuščen na prostost, bi na sojenje zagotovo prišel. Kot podjetnik je poslovno vezan na Italijo in s tem tranzitno tudi na ozemlje Republike Slovenije, zato nima prav nobenega interesa, da bi imel pri nas še odprte in nerazčiščene kazenske zadeve. V kolikor pa bi prizivno sodišče menilo, da ni podlage za izpustitev, naj poskrbi vsaj za to, da bo postopek hitro izpeljan, tako da bo prenehalo trpljenje zanj in družino, sam pa se bo lahko posvetil delu. Pritožba ni utemeljena. Obdolženec v svojih prizadevanjih izpodbiti obstoj pripornega razloga begosumnosti ni prepričljiv. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi spisovnih podatkov ravnalo prav, ko je sprejelo obdolženčevemu naziranju nasproten sklep. Obdolženi je državljan Republike Hrvatske, v Splitu ima stalno bivališče, družino in sedež podjetja. Poslovno naj bi sodeloval tudi z nekom iz Vidma v Republiki Italiji. Upoštevaje težo dejanja, kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, se zato ob odsotnosti kakršnekoli okoliščine, ki bi kazala, da je obtoženec navezan na območje naše države, nevarnost, da bi pobegnil, pokaže kot povsem življenjska. Tudi po presoji pritožbenega sodišča mu je pobeg mogoče preprečiti le s podaljšanjem pripora. Od tod je bilo potrebno pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrniti (3. odstavek 397. člena ZKP). Kolikor pa obdolženec prereka storitev očitanega kaznivega dejanja , mu je potrebno razložiti, da preizkus v tej smeri presega krog tistih vprašanj, ki sodijo v pristojnost prizivnega sodišča ob odločanju o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora. Sklicevanje na določila Kazenskega zakona SFRJ in Zakona o kazenskem postopku, ki sta v naš pravni red sprejeta predpisa iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in nedovisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91/I).