Jedro

Ker je bil plačilni nalog odpravljen,

ne more (več) predstavljati podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Trbovljah je storilcu S. Č. dne 30. 5. 2011 s sklepom EPVD 25/2011, na podlagi tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sklep je bil izdan na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 19. 4. 2011, da ima storilec v skupni evidenci vpisanih skupaj 18 kazenskih točk, to je 9 kazenskih točk za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), izrečenih s plačilnim nalogom Policijske postaje Zagorje ob Savi z dne 26. 2. 2011 (pravnomočen dne 8. 3. 2011) in 9 kazenskih točk za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izrečenih s plačilnim nalogom istega prekrškovnega organa z dne 5. 3. 2011 (pravnomočen dne 15. 3. 2011). Zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je zagovornik storilca vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom EPVDp 187/2011 dne 26. 7. 2011 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka je zoper pravnomočni sklep vložila zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da se izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da je prekrškovni organ po predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti plačilnega naloga, citirani plačilni nalog odpravil in postopek zaradi prekrška po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ustavil. Iz obrazložitve izhaja, da je dejanski storilec prekrška z dne 3. 5. 2011 E. Č., to je brat storilca S. Č., ki se je ob storitvi prekrška izdajal zanj in tudi navedel njegove osebne podatke. Ker je bil plačilni nalog odpravljen, je temu ustrezno potrebno popraviti tudi sodno odločbo, ki temelji na tem plačilnem nalogu.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu in njegovemu zagovorniku, ki se o njej nista izjavila.

B.

4. Po oceni Vrhovnega sodišča zahteva za varstvo zakonitosti po vsebini uveljavlja kršitev tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Po citirani določbi ZP-1 sodišče vozniku, če v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202.a člena ZP-1).

5. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 19. 4. 2011 je razvidno, da je imel S. Č. vpisanih skupaj 18 kazenskih točk, to je 9 kazenskih točk za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izrečenih s plačilnim nalogom Policijske postaje Zagorje ob Savi z dne 26. 2. 2011, ki je postal pravnomočen dne 8. 3. 2011, in 9 kazenskih točk za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izrečenih s plačilnim nalogom Policijske postaje Zagorje ob Savi z dne 5. 3. 2011, ki je postal pravnomočen dne 15. 3. 2011. Na podlagi obvestila je Okrajno sodišče v Trbovljah storilcu prekrška s sklepom EPVD 25/2011 z dne 30. 5. 2011 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil AM, B, B1 in G, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 5. 3. 2011. Zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je storilec po svojem zagovorniku vložil pritožbo . V pritožbi je navedel, da ni storil prekrška z dne 5. 3. 2011 in da sumi, da je storilec prekrška njegov brat E. Č., ki je brez vozniškega dovoljenja, poleg tega pa prebiva na naslovu, kjer naj bi bil ta prekršek storjen. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno z obrazložitvijo, da se v tem postopku le formalno presoja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa je storilec dosegel razveljavitev klavzule o pravnomočnosti plačilnega naloga z dne 5. 3. 2011 in nato pravočasno vložil zahtevo za sodno varstvo. Prekrškovni organ je po vloženi zahtevi za sodno varstvo in na podlagi petega odstavka 63. člena ZP-1 dne 29. 9. 2011 izdal odločbo, s katero je plačilni nalog z dne 5. 3. 2011 odpravil in postopek za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ustavil. 6. V postopku po že omenjenem 202. a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne. Upoštevaje navedeno pod točko 5 Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je Okrajno sodišče v Trbovljah pri ugotavljanju vsote doseženih (18) kazenskih točk med drugim oprlo tudi na plačilni nalog Policijske postaje Zagorje ob Savi z dne 5. 3. 2011 , ki je bil z odločbo istega prekrškovnega organa dne 29. 9. 2011 odpravljen. Ker je bil plačilni nalog z dne 5. 3. 2011 odpravljen,

ne more (več) predstavljati podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bil izrečen storilcu S. Č. z izpodbijanim pravnomočnim sklepom.

7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo in je sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah EPVD 25/2011 z dne 30. 5. 2011 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani EPVDp 187/2011 z dne 26. 7. 2011 razveljavilo.