Jedro

Pri presoji preživninske sposobnosti je potrebno izhajati iz višine netto dohodkov (od katerih so že odštete vse z zakonom predpisane obveznosti), ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi zavezanca, ki niso zvezane z njegovim lastnim preživljanjem. Med z zakonom predpisane odbitke sodi tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je zahtevala od tožene stranke, da mora prispevati k njenemu preživljanju 15.000,00 SIT na mesec od 1.8.1995 dalje. Tožencu je naložilo, da mora tožnici od navedenega dne dalje plačevati 9.000,00 SIT mesečne preživnine. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil laično revizijo ("pritožbo") toženec. Navaja, da sodišči nista dovolj raziskali dejanskega stanja v zvezi z odbitki od mesečnega osebnega dohodka. Trdi, da mu po odštetju vseh zneskov (mednje všteva tudi obvezno zdravstveno zavarovanje) ostane le okrog 10.000,00 SIT na mesec. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Smiselno predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne, ker ima toženec dovolj sredstev za lastno preživljanje. Nedavno je kupil tudi nov avto, do katerega tožnica nima dostopa.

Revizija ni utemeljena.

V pojasnilo tožencu, ki v pravdi nima strokovnega pooblaščenca, revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je revizijsko sodišče pri presoji izpodbijanih sodb omejeno z dejstvom, da je revizija izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija pravnomočna drugostopna odločba. Pravnomočno odločbo pa je dopustno izpodbijati le iz razlogov in v obsegu, ki jih zakon posebej našteva. Tako je v 385. členu ZPP določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Posebej je navedeno, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženec pa v svoji vlogi počne prav to. Sodiščema očita, da nista pravilno ugotovili dejstev, ki potrjujejo toženčevo preživninsko nesposobnost. Revizijsko sodišče mora šteti, da sta sodišči prve in druge stopnje višino toženčevih dohodkov in življenjskih stroškov pravilno ugotovili.

Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje o preživninskem zahtevku po 50. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.) tudi materialnopravno pravilno razsodili.

V sodbah sodišč prve in druge stopnje so navedena pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da toženec lahko delno prispeva k preživljanju tožnice. Odločitvi obeh sodišč temeljita na podatkih o dohodkih toženca, ki jih je sodišče prve stopnje pribavilo od toženčevega delodajalca in pristojnega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti podatki se ujemajo z izpovedjo toženca, saj je sodišče prve stopnje na njegov ugovor odpravilo pomoto v poročilu Rudnika lignita Velenje, tako, da se v sodbi upoštevani dohodki ujemajo s podatki v plačilnih listih, ki jih je sam predložil. Sodišče prve stopnje se je pri presoji višine preživnine tudi pravilno oprlo na izpoved toženca, da nekaj malega zasluži še v avtomehanični delavnici svojega znanca. Glede odbitkov, ki jih toženec uveljavlja v reviziji pa revizijsko sodišče še poudarja, da je pri presoji preživninske sposobnosti potrebno izhajati iz višine netto dohodkov (od katerih so že odštete vse z zakonom predpisane obveznosti), ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi zavezanca, ki niso zvezane z njegovim lastnim preživljanjem. Med z zakonom predpisane odbitke sodi tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podane kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).