Jedro

V primeru očitka enega kaznivega dejanja z več izvršitvenimi oblikami oziroma ravnanji (ali očitkom izrečenih besed, kot v obravnavanem primeru), lahko sodišče posamezne očitke oziroma ravnanja zgolj izpusti iz izreka, vendar mora pri tem v obrazložitvi sodbe pojasniti razloge za takšno ravnanje, na primer, da ti očitki obdolžencu niso dokazani. V obravnavanem primeru je pojasnilo sodišča o tem izostalo. S tem pa sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa odsotnost razlogov v obrazložitvi sodbe glede pomanjkljivega izreka po modificirani obtožbi pomeni tudi pritožbeno utemeljeno zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega M. M. se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijano sodbo obdolženega M M. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, sodno takso, stroške zasebnega tožilca ter stroške in nagrado njegovega pooblaščenca. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je zasebnega tožilca V. M. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca na podlagi 3. točke 358. člena ZKP oprosti obtožbe, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

3. Pooblaščenec zasebnega tožilca odvetnik A. T. v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zagovornika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zagovornik poudarja vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru II K 43029/2017 z dne 12. 12. 2019, s katerim je sodišču prve stopnje med ostalim naložilo, da v ponovljenem sojenju za podlago pri odločitvi vzame vloženo oziroma modificirano obtožbo zasebnega tožilca. Sodišče prve stopnje temu napotilu ni sledilo. Zasebni tožilec je najprej vložil zasebno tožbo, dne 8. 3. 2018 pa še modifikacijo le-te, iz katere izhaja, da je spremenil opis dejanja na način, da je med ostalim jasno in določno dodal dva odstavka (ki ju zagovornik v pritožbi dobesedno povzema). Navaja, da je iz izpodbijane sodbe moč razbrati, da je sodišče prve stopnje citirani del opisa dejanja izpustilo iz izreka, pri tem pa ni pojasnilo, na kakšni osnovi je to storilo. Obdolženec domneva, da je sodišče očitno kot podlago pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj zasebno tožbo z dne 13. 9. 2017, medtem ko je kasnejšo modifikacijo prezrlo. Na ta način je ravnalo v nasprotju z napotilom višjega sodišča, in ker izostanek opisa dejanja iz modificirane obtožbe sploh ni obrazložen, je po prepričanju obrambe podan (vsaj) pritožbeni razlog v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Višje sodišče zagovorniku pritrjuje. Sodišče prve stopnje mora o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo. Sodišče sicer ni vezano na pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja, mora pa odločiti o dejanju, ki je opisano v obtožbi, vključno z morebitno spremembo in razširitvijo obtožbe na glavni obravnavi oziroma med postopkom (354. člen ZKP). Zagovornik utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje temu ni zadostilo, saj izrek izpodbijane sodbe ne zajema spremenjenega oziroma razširjenega opisa dejanja v modificirani zasebni tožbi z dne 8. 3. 2018, ki je sicer že bila predmet obravnave in odločitve sodišča v prvem sojenju. V primeru očitka enega kaznivega dejanja z več izvršitvenimi oblikami oziroma ravnanji (ali očitkom izrečenih besed, kot v obravnavanem primeru), lahko sicer sodišče posamezne očitke oziroma ravnanja zgolj izpusti iz izreka, vendar mora pri tem v obrazložitvi sodbe pojasniti razloge za takšno ravnanje, na primer, da ti očitki obdolžencu niso dokazani. V obravnavanem primeru je pojasnilo sodišča o tem izostalo, pri čemer pa je glede na celotno vsebino obrazložitve izpodbijane sodbe povsem mogoče, da je modifikacijo zasebne tožbe enostavno le prezrlo, kot v pritožbi razmišlja zagovornik. S tem pa sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa odsotnost razlogov v obrazložitvi sodbe glede pomanjkljivega izreka po modificirani obtožbi pomeni tudi pritožbeno utemeljeno zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Utemeljeno zagovornik izpodbijani sodbi očita tudi popolno odsotnost razlogov glede zavrnjenega dokaznega predloga obrambe po vpogledu v video posnetek na USB ključku, ki ga je v spis na naroku za glavno obravnavo dne 26. 8. 2020 vložil zagovornik obdolženca. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 1. 10. 2020 je predsednik senata razglasil sklep, da se ta dokazni predlog zagovornika zavrne, ter še, da predsednik senata sklep na kratko obrazloži in stranke pouči, da je zoper sklep dovoljena pritožba v pritožbi zoper sodbo. Kljub danemu pravilnemu pravnemu pouku pa je nato obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga v razlogih sodbe povsem izostala. Uzakonjeno načelo proste presoje dokazov pomeni pooblastilo sodišču tudi glede odločitve o njihovi izvedbi, vendar je utemeljitev razlogov, iz katerih sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank, po določbi sedmega odstavka 364. člena ZKP obligatorni sestavni del obrazložitve sodbe. Zagovornik utemeljeno navaja, da iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje v sporni posnetek sploh pogledalo, kaj šele, da bi ga dokazno ocenilo, zato je kršilo citirano določbo ZKP, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Upoštevajo vsebino zagovornikove utemeljitve za izvedbo dokaznega predloga, pa lahko ima ta kršitev vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

8. Glede na obrazložene ugotovitve je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo. Kot že v prvem razveljavitvenem sklepu z dne 12. 12. 2019 ponovno poudarja, da bo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 397. člena ZKP v novem sojenju vzelo za podlago vloženo oziroma modificirano obtožbo zasebnega tožilca in na tej podlagi ponovno razsodilo. Obrazložena odločitev pa mora zajemati celoten obseg predmeta obtožbe, kot tudi utemeljitev zavrnjenih dokaznih predlogov strank.

9. Izostala utemeljitev pritožbenega predloga za novo sojenje pred spremenjenim senatom, in ko tudi višje sodišče ne ugotavlja razlogov za odreditev sojenja pred spremenjenim senatom, pomeni, da ni uporabilo določbe četrtega odstavka 392. člena ZKP in da se bo nova glavna obravnava opravila pred istim senatom.

10. Do ostalih pritožbenih navedb, ki se v pretežni meri nanašajo na dejanske ugotovitve in razloge izpodbijane sodbe, se višje sodišče glede na naravo ugotovljenih kršitev ni opredelilo. Zaradi narave in vsebine sprejete odločitve pa strank, zagovornika in pooblaščenca zasebnega tožilca, kljub predlogu slednjega, ni obveščalo o seji senata (prvi odstavek 378. člena ZKP), saj bi bila izvedba javne seje v tem primeru nesmotrna in neekonomična1. 1 Tako tudi VSL II Kp 13523/2011 z dne 18. 10. 2016 in VSM II Kp 33129/2014 z dne 27. 9. 2018, II Kp 50221/2017 z dne 21. 5. 2019 in druge.