Jedro

Stroški, katerih plačila je lahko stranka oproščena, v 168. členu ZPP niso navedeni taksativno. Ustavno skladna je le takšna razlaga te določbe, da možnost oprostitve plačila obsega tudi stroške za postavitev začasnega zastopnika.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišča prve in druge stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo. V razlogih je navedlo, da tožnica ni ravnala po nalogu sodišča, saj v danem roku ni založila stroškov za postavitev začasnega zastopnika. Predlogu tožnice za oprostitev plačila stroškov je bilo sicer ugodeno, vendar sodišče pojasnjuje, da oprostitev plačila stroškov po 168. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP) ne zajema tudi stroškov za založitev predujma za začasnega zastopnika nasprotne stranke.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V razlogih pojasnjuje, da je iz sklepa o oprostitvi plačila stroškov jasno razvidno, na kaj se nanaša. Po stališču sodišča druge stopnje se tožnica ne more sklicevati na pravno nevednost, saj je imela vseskozi odvetnico. Sklep sodišča prve stopnje zato za tožnico ne more biti presenečenje. Če tolikšnega plačila ne zmore, bi lahko ravnala po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 do Uradni list RS, št. 50/2004; ZBPP).

Proti takšnemu sklepu vlaga revizijo tožnica. V njej uveljavlja razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sklepa nižjih sodišč razveljavi. V reviziji opozarja na to, da je po prejemu sklepa, naj založi predujem za postavitev začasnega zastopnika, izrecno prosila za oprostitev plačila tega pologa ter je bilo njeni prošnji ugodeno. Po tem pa je bila tožba zavržena, češ da ni založila predujma.

Najmanj, kar je mogoče očitati nižjima sodiščema, je, da je bila z izdajo sklepa o oprostitvi plačila stroškov postopka tožeča stranka zavedena. S takšnim ravnanjem sta sodišči kršili temeljno pravico vsakega državljana, da o njegovih tožbah odloča sodišče ne glede na njegovo premoženjsko stanje. Po stališču revidentke ima sodišče možnost, da odloči o oprostitvi stroškov tudi v okviru predloga tožeče stranke. Primeri v ZPP namreč niso navedeni taksativno.

Obrazložitvi nižjih sodišč sta tudi protispisni. Tožeča stranka je namreč izrecno zaprosila za oprostitev stroškov predujma za pooblaščenca tožene stranke, potem ko je bilo tej prošnji ugodeno, pa sta sodišči ravnali, kakor da pravnomočne odločbe sploh ni. Če bi že smatrali, da je bila storjena napaka, ko je prvostopenjsko sodišče s sklepom ugodilo prošnji tožnice, pa vendarle velja, da pravnomočne odločbe vežejo tudi sodišče, kar pomeni, da ni bilo zakonitih pogojev za zavrženje tožbe.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Konkretna pravna podlaga za zavrženje tožbe, na katero je v tej zadevi sodišče oprlo svojo odločitev, je sklep sodišča prve stopnje, opr. št. P 796/2001-18 z dne 23.9.2004. V njem je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo določeno ravnanje (založitev predujma) ter tudi predvidelo sankcijo za primer, če tožeča stranka ne bo ravnala v skladu s dispozicijo tega konkretnega pravnega pravila (sklepa).

Na tovrstne sklepe se stranka lahko običajno odzove tudi drugače kot z izpolnitvijo primarne dispozicije. Pogoj je, da ima za to zakonsko podlago. Tak primer je tudi vložitev prošnje za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma za oprostitev plačila tistih stroškov, ki so ji naloženi s sklepom sodišča. Procesno dejstvo je, da se je tožeča stranka na sklep sodišča z dne 23.9.2004 pravočasno in ustrezno odzvala. Podala je predlog, naj jo sodišče oprosti plačila stroškov predujma za postavitev začasnega zastopnika. Ne glede na to, ali stranka do tega ima abstraktno ali tudi konkretno pravico, gre brez dvoma za procesni predlagalni akt, ki je v zvezi s sklepom sodišča in z obveznostjo, ki se v njem stranki nalaga, ter za predlog, ki je smiseln (ne predstavlja torej zlorabe pravice in podobno). O takšnem predlogu je sodišče dolžno bodisi procesno bodisi meritorno odločiti.

Sodišče prve stopnje je o tem predlogu v resnici tudi odločilo ter tožnico oprostilo plačila stroškov postopka s sklepom opr. št. P 796/2001-23 z dne 21.5.2005. Vendar je sodišče kasneje tožbo vseeno zavrglo, prej navedeni sklep pa razlagalo tako, da se ta oprostitev ne nanaša tudi na plačilo predujma za postavitev začasnega zastopnika.

Revidentka trdi, da je bila z ravnanjem sodišča tožnica zavedena. Iz sklepa (ne iz izreka, ki zavezuje in ne iz same obrazložitve) o oprostitvi stroškov postopka ni razvidno, da bi se oprostitev ne nanašala tudi na sporno založitev predujma. Ravno nasprotno: tožnica je bila oproščena stroškov postopka vobče, v obrazložitvi pa so med drugim navedeni (zadnji odstavek) tudi dejanski izdatki in nagrade postavljenega pooblaščenca. Poleg tega sodišče o oprostitvi plačila stroškov postopka odloča vselej na predlog stranke (prvi odstavek 169. člena ZPP). Tožeča stranka pa je v svoji vlogi predlagala "oprostitev plačila stroškov po sklepu z dne 23.9.2004". Že iz teh razlogov v obravnavani zadevi niso podani razlogi za zavrženje tožbe po petem odstavku 82. člena ZPP.

Ne glede na to pa ima revidentka prav tudi glede tega, da primerov izdatkov, katerih plačila lahko sodišče stranko oprosti po drugem odstavku 168. člena ZPP, ni mogoče obravnavati taksativno. Takšna razlaga bi namreč ne bila ustavno skladna. Ustavno skladna je le takšna razlaga obsega oprostitve stroškov postopka, v skladu s katero oprostitev stroškov zajema tudi oprostitev plačila predujma za začasnega zastopnika1. V nasprotnem primeru je namreč stranka prikrajšana v učinkovitem izvrševanju ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Razlog pritožbenega sodišča, češ da bi takšno pravico lahko tožnica uveljavlja le v okviru ZBPP, prav tako ne utemeljuje zavrženja tožbe. Razmerje med ZPP in ZBPP je takšno, da se določbe ZPP o oprostitvi stroškov še vedno uporabljajo. Edina izjema, ki jo ureja izključno ZBPP, je dodelitev neodplačnega odvetnika2. Iz navedenih razlogov sledi, da je bila tožnica s sklepom z dne 21.5.2005 oproščena plačila stroškov za začasnega zastopnika tožene stranke. To pa pomeni, da ni bila zavedena, marveč da je sklep sodišča o zavrženju tožbe napačen, saj je bila tožnica plačila obveznosti, na katero se navezuje sankcija zavrženja tožbe, oproščena ter za zavrženje tožbe ni bilo pravne podlage.

Revizijsko sodišče je sklepa nižjih sodišč zato razveljavilo v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP (v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Op. št. 1: Prim razloge sklepa VSL, opr. št. II Cp 458/2004 ter A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 73. Op. št. 2: A. Galič, nav. delo, str. 69 do 72.