Jedro

Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek izbrisa subjekta vpisa I., družba za oglaševanje, svetovanje in druge storitve d.o.o., matična številka 000000000 ustavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa I., družba za oglaševanje, svetovanje in druge storitve d.o.o., matična številka 0000000000 iz sodnega registra brez likvidacije.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno, z laično pritožbo, pritožuje pravna oseba. V pritožbi navaja, da družba na naslovu redno dviguje pošto in redno posluje, za kar je tudi dokaz dvig drugega sklepa v tem postopku in takojšnji angažma oziroma pritožba na ta sklep. Ob prejetju prvega sklepa oziroma pričetku postopka sta dve okoliščini preprečili prevzem pošte na sedežu družbe, in sicer odsotnost direktorja družbe na službeni poti, ki je trajala 14 dni ter istočasna menjava poštnih nabiralnikov na sedežu družbe, vsled česar se je prevzemnica očitno izgubila v pošti in ni bila vrnjena na sodišče. Družba vse ostale obveznosti redno izpolnjuje, zato prosi, da se ustavi postopek o izbrisu iz sodnega registra družbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 429. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru – ZSReg in v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, v zvezi s 366. in 366.a členom in 350. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 6. 9. 2012 odločilo o začetku postopka za izbris subjekta vpisa. Ker v roku iz 436. člena ZFPPIPP proti navedenemu sklepu ugovor ni bil vložen, je sodišče s tem sklepom odločilo, da obstaja izbrisni razlog (1. točka prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP).

6. Sklep z izpodbijano vsebino je sodišče prve stopnje izdalo v skladu z 1. tč. prvega odst. 439. člena ZFPPIPP; določilo je jasno in za primer, če ugovor zoper sklep o začetku postopka ni bil vložen, mora sodišče prve stopnje izdati sklep o obstoju izbrisnega razloga. V obravnavanem primeru pravna oseba ugovora ni vložila, kar v pritožbenem postopku ni sporno; nasprotno, to okoliščino v pritožbi priznava.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se takšen procesni položaj v sodni praksi obravnava neenotno. Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor(1), nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor(2) oziroma je ugovor vložil, a prepozno(3). Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Razen razlogov, s katerimi se je takšno stališče utemeljevalo(4), je potrebno upoštevati, da je predmetni postopek vrsta nepravdnega postopka, ki je začet po uradni dolžnosti (431. člen ZFPPIPP), v takšnih postopkih pa mora sodišče po načelu oficialnosti tudi samo ugotavljati oziroma dopolnjevati navedbe udeležencev o dejstvih, kot to izhaja iz 6. člena ZNP(5). Res je, da ZFPPIPP zelo podrobno ureja ugovorni postopek in postavlja zelo stroge predpostavke, da bi se dosegel kriterij dovoljenosti ugovora(6), toda takšna dolžnostna ravnanja, naslovljena na vlagatelja ugovora, so omejena na zgolj to (eno izmed večih) faz postopka in ne odvezujejo sodišča dolžnostnih ravnanj, kot jih opredeljuje omenjeni 6. člen ZNP. V tej zvezi je pomembno tudi, da registrsko sodišče v pravnem pouku o dovoljenosti ugovora, ne postavlja nobenih omejitev, natančneje, ne določa, da je vložitev ugovora (procesna) predpostavka za vložitev pritožbe, niti ne povzema ugovornih omejitev, ki jih določa 435. člen ZFPPIPP. Če takšno ravnanje povežemo z že omenjeno določbo drugega odst. 439. člena ZFPPIPP, potem ni mogoč drugačen zaključek kot ta, da nevložitev (ali zavrženje) ugovora ne omejuje pritožbenih razlogov. V pritožbenem postopku pa mora sodišče opraviti tudi uradni preizkus, ki vselej vsebuje tudi materialnopravni preizkus sklepa o obstoju izbrisnega razloga, zoper katerega je bila pritožba vložena (428. člen ZFPPIPP in 19. člen ZSReg v zvezi s 37. členom ZNP in 350. členom ZPP), kar pomeni, da mora preizkusiti tudi (ne)obstoj izbrisnih razlogov, saj so slednji nedvomno materialnopravne narave (427. člen ZFPPIPP); če pri tem ugotovi, da so podane pomanjkljivosti tudi glede dejanske podlage, jo mora sodišče druge stopnje bodisi dopolniti samo ali pa naložiti to registrskemu sodišču (39. člen ZSReg). Ob vsem navedenem je potrebno upoštevati tudi, da ZFPPIPP z izrecnim napotilom na uporabo pravil postopka vpisa v sodni register („....če ni v oddelku 7.3. tega zakona drugače določeno.“; 429. člen ZFPPIPP) določa, da je potrebno uporabiti v pritožbenem postopku najprej tista določila ZSReg, ki ta postopek izrecno urejajo; takšna določila so členi od 36. do 40, ki izrecno dopuščajo tudi navajanje novih dejstev in dokazov in to celo v postopku, v katerem je kot pravilo določen predlagalni tip postopka (prvi odst. 9. člena ZSReg). Nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi, da so posledice tega postopka resne, saj z izbrisom pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP).

8. V konkretnem primeru je bil postopek uveden na podlagi obvestila Davčne uprave Republike Slovenije, v katerem se navaja, da na podlagi 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana. Ker je obvestitelj v postopku, ki ga vodi zoper pravno osebo, ugotovil, da družba na naslovu, vpisanem v sodnem registru ne obstaja, s čimer je izkazan izbrisni razlog iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, je naslovno sodišče o tem obvestil z omenjenim obvestilom. Temu obvestilu je bila priložena fotokopija sodne pošiljke, iz katere pa izhaja, da je 28. 8. 2012 bil opravljen poskus vročitve poštne pošiljke, ki je vsebovala „vabilo“. Vročitev ni bila uspešno opravljena, ker bi naj naslovnik bil na tem naslovu (P. ulica 5, 2000 Maribor) neznan. Registrsko sodišče je nato 6.9.2012 izdalo sklep o začetku postopka izbrisa, 23.11.2012 pa predmetni sklep.

9. Sodišče druge stopnje je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da je udeleženec-pritožnik bil vanj vpisan 12.7.2012. V pritožbi se navaja, da poštne pošiljke niso bile vročene zaradi 14 dnevne odsotnosti direktorja in zamenjave poštnega nabiralnika. Te navedbe, glede na v postopku sodišču znane okoliščine, da je torej med obema neuspešno vročenima pošiljkama razmak le 9 dni ter da gre za nov pravni subjekt, so dovolj pomembne, da bi jih registrsko sodišče moralo upoštevati pri odločitvi. Razen tega obstaja resen dvom, da so v zadevi sploh podani izbrisni razlogi iz 2. tč. drugega odst. 427. člena ZFPPIPP; že iz gramatikalne razlage besedila izhaja, da za obstoj tega razloga ne zadošča enkratna neuspešna vročitev, saj zakon uporablja množinsko obliko. Razen tega, kot je bilo že pojasnjeno, zaradi resnih posledic izbrisa, ni bil namen zakonodajalca, da s tako hudo pravno posledico sankcionira vse tiste, ki jim občasno kakšne poštne pošiljke ni mogoče vročiti. Če takšne prave mere nimajo obvestitelji, pa jo mora imeti sodišče, kar terja strožji pristop pri ocenjevanju, ali so podani izbrisni razlogi ali ne.

10. Na podlagi zgoraj povzetih okoliščin, predvsem tega, da je bila zmotna že presoja registrskega sodišča, da obstaja izbrisni razlog ter upoštevaje, da je udeležencu na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, bil uspešno vročen sklep o izbrisu, niso podani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče druge stopnje sklep registrskega sodišča spremenilo tako, da se postopek izbrisa ustavi (4. tč. 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

Op. št. (1): VSK Cpg 82/2012 z dne 28.6.2012. Op. št. (2): VSL IV Cpg 597/2012 z dne 30.5.2012. Op. št. (3): VSC Cpg 228/2011 z dne 26.1.2012. Op. št. (4): Drugi odst. 439. člena ZFPPIPP pravice do pritožbe ne omejuje v ničemer; smiselna uporaba 38. člena ZSReg, v zvezi s 429. členom ZFPPIPP.

Op. št. (5): Ki se uporablja v skladu s tretjim odst. 1. člena ZNP in 19. členom ZSReg, ter v 6. členu določa:“V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli“.

Op. št. (6): 435. člen ZFPPIPP v zvezi s 437. členom.