Jedro

Sodišče lahko glede na določbe ZIZ o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga. V fazi odločanja o predlogu za začasno odredbo torej ni potrebno izvajati kontradiktornega postopka. Takšen postane postopek šele v fazi obravnavanja ugovora. Tako sklep o zavarovanju kot oba dodatna sklepa o zavarovanju sta bila izdana brez izvedbe kontradiktornega postopka in le na podlagi upnikovih navedb, kar terja natančno in obrazloženo opredelitev do dolžnikovih navedb, podanih v ugovoru in nadaljnih vlogah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor zoper sklep o zavarovanju z dne 30.5.2019, ugovor zoper dodatni sklep o zavarovanju z dne 7.6.2019 in ugovor zoper dodatni sklep o zavarovanju z dne 28.6.2019 ter (II.) ugodilo pritožbi dolžnika zoper II. točko dodatnega sklepa o zavarovanju Zg 15/2019 z dne 7.6.2019 in II. točko izreka dodatnega sklepa o zavarovanju razveljavilo v celoti.

2. Zoper I. točko izreka navedenega sklepa se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Upnik je navedbam v pritožbi nasprotoval, predlagal potrditev sklepa v izpodbijanem delu ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S sklepom o zavarovanju je sodišče prve stopnje pritožniku prepovedalo izterjati znesek v višini 650.632,01 EUR z obrestmi, z dodatno prepovedjo razpolaganja s to terjatvijo, za katero ima v stečajnem postopku opr. št. St 0000/2016, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, izvršilni naslov zoper A. – v stečaju. Pritožniku je naložilo, da je dolžan ob prejemu sklepa o zavarovanju podati predlog za odlog izvršilnega postopka, opr. št. I 000/2019, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini za ta isti znesek, tako da mora predlagati odlog izvršbe za čas veljavnosti začasne odredbe, to je do poteka 30. dni od pravnomočnosti sodne odločbe, s katerim se bo zaključil pravdni postopek, ki ga je upnik zoper pritožnika v skladu s 5. točko sklepa o zavarovanja dolžan začeti do dne 18.12.2019 z vložitvijo ustrezne tožbe za izterjavo prvega obroka kupnine v višini 560.000,00 EUR, pri čemer mora tožbo v roku 30 dni po zapadlosti drugega obroka kupnine (ki zapade 18.2.2020) razširiti še na plačilo kupnine v dodatni višini 560.000,00 EUR. Z dodatnim sklepom o zavarovanju je sodišče prve stopnje pritožniku dodatno prepovedalo izterjati terjatev v višini 15.198,86 EUR, z drugim dodatnim sklepom o zavarovanju pa je zavarovanje razširilo tudi na prepoved organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima A. - v stečaju odprt transakcijski račun, da izvrši sklep o izvršbi opr. št. I 000/2019. 6. Pritožnik je v postopku na prvi stopnji ugovarjal, da je sodišče odločitev oprlo na napačno materialnopravno presojo, ne da bi upoštevalo določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog upnika in upnikovim predlogom za zavarovanje z začasno odredbo ugodilo, čeprav z obliko zavarovanja, kakršno vsebujeta sklep o zavarovanju in dodatni sklep o zavarovanju, ni mogoče doseči namena zavarovanja. Obširno je navajal, zakaj upnik za predlagano zavarovanje ni imel pravnega interesa in zakaj predlagana začasna odredba ni potrebna.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obsežno povzelo navedbe upnika in dolžnika, svojo odločitev pa oprlo (zgolj) na ugotovitev, da terjatev in višina terjatve iz pogodbe z dne 18.11.2016 med strankama ni sporna, prav tako ostaja nespremenjena ugotovitev iz sklepa o zavarovanju z dne 30.5.2019, da dolžnik nima likvidnih sredstev, saj posluje brez odprtega transakcijskega računa in nima premoženja oziroma je edino premoženje terjatev iz stečajne mase A. – v stečaju, odstop terjatve z dne 18.11.2016 ni bil z ničemer zavarovan, čeprav prva terjatev zapade v plačilo šele leta 2020, zaradi česar se s terjatvijo in nevarnostjo v skladu z določbo 270. člena ZIZ ni več ukvarjalo. Navedlo je še, da lahko skladno z določbo 271. in 273. člena ZIZ izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Pojasnilo je, da je stališče sodišča v zvezi z vprašanjem, ali izdana začasna odredba posega v izvršilni postopek, opr. št. I 000/2019, enako stališču upnika, in sicer, da izdana začasna odredba v ničemer ne posega v izvršilni postopek, saj se zavarovanje nanaša le na izterjavo terjatve ter razpolaganje z njo. Trditev dolžnika, da naj bi upnikovo zavarovanje postalo nedopustno v trenutku, ko bi dolžnik zoper svojega dolžnika sprožil izvršilni postopek, je sodišče prve stopnje označilo kot nevzdržno z obrazložitvijo, da bi dolžnik na ta način zlahka izigral zavarovanje z začasno odredbo. Sodišče tudi ni sprejelo tolmačenja sodb višjega sodišča, na katere se je dolžnik skliceval, ter pojasnilo, da ni z ničemer naložilo karkoli kateremukoli sodišču v Republiki Sloveniji, pač pa je dalo navodilo zgolj dolžniku. Tudi v zvezi z odlogom izvršbe je ravnanje naperjeno proti dolžniku za odlog izvršbe, s čemer pa sodišče ne prejudicira ravnanja izvršilnega sodišča. Sodišče je še ugotovilo nesporni pravni interes upnika, da zavaruje svoj bodoči zahtevek in pojasnilo, da bo sicer pravdni postopek, ki bo začet, sam sebi namen, saj upnik nima nobenega vpliva na eventualno ravnanje A. – v stečaju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik tudi po 19.11.2016 ni vložil odloga in so zato upravičeno bili potrebni dodatni predlogi za zavarovanje, zaradi česar je odločilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju in zoper dva dodatna sklepa o zavarovanju zavrnejo kot neutemeljeni.

8. Sodišče lahko glede na določbe ZIZ o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga. V fazi odločanja o predlogu za začasno odredbo torej ni potrebno izvajati kontradiktornega postopka. Takšen postane postopek šele v fazi obravnavanja ugovora (prim. 57. člen ZIZ). V tej zadevi je sodišče prve stopnje ravnalo v smislu navedenega in kontradiktorni postopek začelo v fazi odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo, pri čemer pa je v nadaljevanju ravnalo nepravilno, ko kontradiktornega postopka ni izvedlo dosledno. Iz izpodbijanega sklepa namreč ne izhajajo razlogi glede pritožnikovih ugovornih navedb o pomanjkanju upnikovega pravnega interesa za zavarovanje, o (ne)potrebnosti zavarovanja, neobstoju pogojev po 270. členu ZIZ in neskladnosti odločitve z obstoječo sodno prakso, saj se sodišče prve stopnje do pritožnikovih navedb (čeprav jih je obširno povzelo), ni opredelilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje očitno zavrnilo vse navedbe pritožnika izhaja zgolj to, da je pri svoji odločitvi povsem sledilo navedbam upnika, ne da bi se obrazloženo opredelilo do številnih ugovornih navedb dolžnika in pojasnilo, zakaj jih šteje kot neutemeljene. Tako sklep o zavarovanju kot oba dodatna sklepa o zavarovanju sta bila izdana brez izvedbe kontradiktornega postopka in le na podlagi upnikovih navedb, kar terja natančno in obrazloženo opredelitev do dolžnikovih navedb, podanih v ugovoru in nadaljnih vlogah. Ne zadostuje namreč, da sodišče zgolj navede, da je njegovo stališče enako kot stališče upnika in nato skopo (pa še to zgolj na ravni splošnega) pojasni, zakaj nekaterim od pritožnikovih navedbam ne sledi. Pritožba zato utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Čim namreč višje sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke, ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj konkretno so ugovori dolžnika po zaključku sodišča prve stopnje neutemeljeni, preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč. Ker višje sodišče zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (določba 25. člena Ustave RS) ni moglo samo odpraviti navedene kršitve, je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dosledno izpeljati kontradiktorni postopek ter se o navedbah obeh strank določno opredeliti.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).