Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Navedbe o domnevno neprimernih in nerednih stikih same po sebi ne morejo izkazovati ogroženosti, ki bi upravičevala izrek ukrepa po ZPND.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Predlagateljica sama nosi svoje pritožbene stroške.
1.Udeleženca postopka sta bivša zakonca in starša mladoletnih A. A. (rojene 2015) in B. B. (rojene 2011). Aprila 2024 sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta bili hčerki zaupani v varstvo in vzgojo očetu (nasprotnemu udeležencu), dogovorjeni so bili stiki z materjo (predlagateljico), ki ji je bilo tudi naloženo plačevanje preživnine 110 EUR mesečno za vsako od hčerk.
2.Predlagateljica je 3. 12. 2024 vložila predlog za odreditev prepovedi približevanja po ZPND, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso izkazana nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki bi upravičevala izrek ukrepa.
3.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki med drugim navaja, da se je sodišče prve stopnje oprlo na izpoved nasprotnega udeleženca, pri čemer ni dalo ustrezne teže "obsežnemu in ponovljenemu navajanju dejstev ter dokazovanju nasilnih ravnanj" zoper B. B. Sodišče je napačno ugotovilo, da pogoji za ukrep niso podani, ker do fizičnega nasilja naj ne bi prišlo. Takšna razlaga ni skladna z namenom zakona, saj ZPND ne zahteva nastanka telesnih poškodb ali neposrednega fizičnega nasilja. Iz izpovedb obeh udeležencev izhaja, da so stiki neredni, pogosto nenačrtovani ter večinoma potekajo le enkrat na 14 dni. Narava teh stikov ne izkazuje zgolj pomanjkanja starševske skrbi, temveč "ob upoštevanju širšega konteksta" nakazuje tudi na obliko psihičnega nasilja nad B. B. Iz dosedanjih navedb izhaja, da so stiki za mladoletno B. B. vir dodatne obremenitve in nelagodja. Slednje potrjujejo tudi navedbe predlagateljice, ki pri B. B. zaznava odklonsko in negativno vedenje po koncu stikov. Sodišče ni zaslišalo mladoletne predlagateljice niti ni pridobilo informacij od strokovnih institucij, ki bi lahko potrdile zaznane spremembe v njenem počutju, vedenju ali strahu. Zapis CSD z dne 22. 11. 2024 ne temelji zgolj na enkratnem stiku, temveč na nizu razgovorov in ugotovitev, pridobljenih iz neposrednih stikov z nasprotnim udeležencem, predlagateljico in mladoletno osebo. B. B. je bila posredno izpostavljena več kot desetletnemu nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.
4.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Ne držijo pritožbene navedbe, da bi se sodišče prve stopnje oprlo zgolj na izpoved nasprotnega udeleženca, saj se je v izpodbijanem sklepu ustrezno opredelilo tudi do izpovedb predlagateljice (npr. 22., 24. in 28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Navedbe predlagateljice so bile pretežno pavšalne, nekonkretizirane in vsebinsko prazne, take pa ostajajo tudi na pritožbeni ravni, saj pritožnica ne uspe konkretizirati niti časovno opredeliti posplošenih trditev o manipulacijah, pritiskih, zastraševanju, posrednih grožnjah, obremenitvah, nelagodju itd. Navedbe o B. B. dolgoletni izpostavljenosti nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico popolnoma prezrejo določbo četrtega odstavka 22.b člena ZPND, ki določa, da mora biti predlog podan najpozneje v šestih mesecih od zadnjega nasilnega dejanja, kar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v 20. točki izpodbijanega sklepa; pritožba ne zatrjuje, da bi bilo katerokoli nasilno dejanje nad predlagateljico storjeno v tem časovnem okviru.
7.Navedbe o domnevno neprimernih in nerednih stikih same po sebi ne morejo izkazovati ogroženosti, ki bi upravičevala izrek ukrepa po ZPND. Pritožba se vsebinsko ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje, da ima oče z deklico dober odnos, da se deklica obrne nanj, ko je v stiski in da je morebitna slabša volja deklice po stiku (pri čemer pritožba zopet ne konkretizira trditev o B. B. "odklonskem in negativnem vedenju") posledica tega, da se je z očetom sporekla ali jo je odštel, kar pa nikakor ni razlog za izrek ukrepov po ZPND (28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ni nepomembno, da so bile že na prvi stopnji trditve o tem tako pavšalne (primerjaj 22. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da so bile v bistvu nesklepčne, nasprotna udeleženka pa je z lastno izpovedbo na zaslišanju tudi ovrgla svoje trditve o ekonomskem nasilju, ker da naj nasprotni udeleženec ne bi za B. B. ničesar prispeval (prav tam).
8.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je predlog za B. B. zaslišanje zavrnilo, ker izvedba tega dokaza ni bila nujno potrebna in da je že na podlagi drugih izvedenih dokazov lahko s stopnjo verjetnosti ugotovilo relevantno dejansko stanje; s temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči in ne pojasni, katera so tista odločilna dejstva, ki bi jih sodišče prve stopnje lahko ugotovilo (le) z B. B. zaslišanjem. Vsebinsko prazne so navedbe, da sodišče ni pridobilo nobenih informacij od strokovnih institucij, saj pritožba ne pove, katere institucije ima v mislih.
9.Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na mnenje CSD z dne 22. 11. 2024. Sodišče prve stopnje mnenja ni spregledalo, vendar pa se je pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa, oprlo na navedbe same predlagateljice (v 28. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je posebej izpostavljena skopa trditvena podlaga) in izvedene dokaze, t. j. zaslišanje obeh udeležencev in listine.
10.Glede na povedano je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati pogojev za izrek ukrepa po ZPND. Ker niso podane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku ) kršitve, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
11.Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
-------------------------------
1Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
2Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 22b, 22b/4
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.