Jedro

Raven hrupa je pravilno presojeno glede na čas obratovanja bencinskega servisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.9.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper enotno dovoljenje za gradnjo Upravne enote Sežana z dne 12.12.2001, izdano investitorju A., d.o.o., za gradnjo bencinskega servisa na parceli, št. 15 k.o...

V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da je sporno enotno dovoljenje za gradnjo skladno z določbami 33.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 55/00), 54. členom Zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 59. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 5. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini ...

Tožnica niti v upravnem postopku niti v tožbi ni navajala ničesar, kar bi kazalo na to, da bodo s spornim posegom v prostor kršene njene pravice ali pravne koristi. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je presoja vplivov na okolje pomanjkljiva, ker se nanaša le na dnevni čas. Da bodo vplivi spornega posega v prostor na okolje v predpisanih mejah, je izkazano s poročilom o vplivih na okolje, okoljevarstvenim soglasjem in zdravstvenim soglasjem, torej z javnimi listinami. Tožnica pa ni predložila niti navedla nobenih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče podvomilo v verodostojnost navedenih dokazil. Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno zavrnila pritožbeni ugovor, ki se nanaša na osvetlitev bencinskega servisa v nočnem času, kot pritožbeno novoto.

V pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Vztraja pri tožbenem ugovoru, da je presoja vplivov na okolje pomanjkljiva, ker se ne nanaša na nočni, ampak le na dnevni čas. Meni, da bi moral biti čas, na katerega se presoja nanaša, naveden tudi v izreku prvostopne odločbe. In ker ni, je izrek nedoločen. Ne strinja se s presojo sodišča prve stopnje, da je vprašanje osvetlitve bencinskega servisa pritožbena novota, saj je nastalo šele z izdajo gradbenega dovoljenja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka, kot stranka z interesom in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovorov.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno enotno dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa. Ker je za tak poseg v okolje presoja vplivov na okolje obvezna, so pravna podlaga za odločanje tudi določbe ZVO, ki se nanašajo na presojo vplivov na okolje. Glede na navedene določbe je sodišče prve stopnje tudi presojalo zakonitost izpodbijane odločbe in po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da so bile te pravilno upoštevane.

Tožnica v pritožbi ponavlja tožbeni ugovor, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje. Presojo vplivov na okolje ureja ZVO v poglavju VI. Za posege, za katere je, tako kot v tem primeru, predpisana obvezna presoja vplivov na okolje, je potrebno izdelati poročilo, ki mora imeti vsebino, določeno v 56. členu, pridobiti okoljevarstveno soglasje (59. člen) in zagotoviti sodelovanje javnosti (60. člen). V določbi 60. člena je določeno, na kakšen način in v kakšnem postopku pristojni organ zagotovi sodelovanje javnosti. Potrebno je zagotoviti javno predstavitev osnutka odločbe in poročila iz 56. člena in njegovo javno obravnavo ter zagotoviti zaslišanje nosilca posega v okolje.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo pred izdajo odločbe dano okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje, da je bilo pred tem izdelano poročilo o vplivih na okolje, da je bila s poročilom in osnutkom enotnega dovoljenja za gradnjo z javnim naznanilom obveščena javnost in da je bila izvedena javna obravnava. Teh ugotovitev tožnica niti ne izpodbija. Navaja le, da je presoja vplivov na okolje pomanjkljiva v delu, kolikor se nanaša na hrup, ker se nanaša le na dnevni čas. Tak ugovor je tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Mejne vrednosti ravni hrupa v naravnem in življenjskem okolju predpisuje Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uredba, Uradni list RS, št. 45/93 in 66/96). V navedeni Uredbi so mejne ravni hrupa določene glede na območje. Res je sicer, da navedena Uredba razlikuje nočno raven in dnevno raven hrupa, pri čemer so mejne nočne ravni nižje od mejnih dnevnih ravni. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča raven hrupa pravilno presojena glede na čas obratovanja bencinskega servisa. Glede na navedeno in glede na to, da iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da emisijska raven hrupa 55 dB/A ne presega dovoljene ravni hrupa za posamezen vir v dnevnem času, to je 58 dB/A in da hrup, ki ga bo emitirala predvidena dejavnost bencinskega servisa, ne bo prekomerno obremenjeval okolja bivalnih objektov, tako v dnevnem, kot v nočnem času, za zatrjevanje tožnice, da je presoja vplivov spornega posega v okolje pomanjkljiva, ni podlage. Po določbi 55. člena ZVO je poročilo o vplivih na okolje sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. In ker je v izreku to poročilo navedeno, je tožbeni ugovor o nedoločenosti izreka neutemeljen. Na drugačno odločitev o stvari tudi ne more vplivati ugovor glede osvetlitve bencinskega servisa. Ta ugovor, ki je tudi sicer pavšalen, je tožnica prvič uveljavljala v pritožbi zoper prvostopno odločbo, čeprav iz podatkov spisa izhaja, da je bila pred izdajo odločbe seznanjena s poročilom o vplivih na okolje. Zato ga je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnila kot pritožbeno novoto.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. član ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.