Jedro

Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v šestnajsto poglavje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - storil zoper mladoletne oškodovance, zato predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A., iz razloga po 3. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, zavrglo obtožni predlog, ki mu očita storitev dveh kaznivih dejanj grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca, proračun.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep „spremeni tako, da obtožni predlog Kt/2449/2019 z dne 15. 3. 2019 dopusti“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da se pregon za obdolžencu očitani kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, skladno z določbo tretjega odstavka 135. člena KZ-1, začne na predlog, vendar pa ta procesna predpostavka v konkretni zadevi ni izpolnjena, ker starši, kot zakoniti zastopniki mladoletnih oškodovancev B. B. in C. C. ter D. D., predloga za pregon zoper takrat osumljenega A. A., niso podali.

5. Državni tožilec v pritožbi pravilno izpostavlja 15.a člen KZ-1, ki določa, da se v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v Šestnajsto poglavje - Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (in ne zoper življenje in telo, kot navaja pritožba), storil zoper mladoletne oškodovance, zato so utemeljeni pritožbeni očitki, da predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben, temveč se pregon začne po uradni dolžnosti.

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.