Jedro

Tveganje je del kavze pogodbe o preužitku. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Pogodba o preužitku brez pravnega tveganja nima pogodbene kavze in je posledično nična. Pravila o oderuški pogodbi se lahko uporabijo tudi pri aleatorni pogodbi. Pri takšni pogodbi je treba (v okviru presoje objektivnega elementa oderuštva) ugotoviti, kakšno je razmerje med tveganji, ki ga prevzame ena oziroma druga pogodbena stranka. Pogodba o preužitku je torej lahko sankcionirana z ničnostjo tako na podlagi pravil o kavzi kot tudi na podlagi pravil o oderuški pogodbi.

Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in dokaze, s katerimi jih dokazujejo. Ni pa jim treba navesti pravne podlage, pa tudi če jo, sodišče nanjo ni vezano; sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V toženkinih trditvah je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za to, da je utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo tudi na temelju določb o preužitku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 1.023,89 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembi tožbe z dne 20. 6. 2023 in 28. 11. 2023 (I. točka izreka), nato pa zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerima je tožnik zahteval (1) ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu notarja A. A. SV 675/2018 med B. B. in toženko, podredno njeno razveljavitev, (2) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini X v toženkino korist, njen izbris in vknjižbo lastninske pravice v tožnikovo korist, podredno v korist pokojne B. B., (3) zaznambo tožbe v zemljiški knjigi, (4) izpraznitev oziroma izselitev iz nepremičnine X in izročitev nepremičnine v tožnikovo posest ter (5) plačilo uporabnine 400 EUR mesečno, za obdobje od 20. 10. 2021 do 20. 11. 2023, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. in III. točka izreka). O stroških postopka je odločilo, da jih je tožnik dolžan povrniti toženki (IV. točka izreka).

2.Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP.

Primarno predlaga ustrezno spremembo sodbe, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.

Sodbi očita, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, to je o tem, da je bila pokojna B. B. v času sklenitve pogodbe v stiski, težkem premoženjskem stanju, nezadostno izkušena oziroma odvisna, ter da je toženka ta stanja izkoristila in si zase izgovorila korist, ki je v očitnem nesorazmerju z danim. Tožnik ni zatrjeval, da bi bila pokojna B. B. v trenutku sklepanja pogodbe nerazsodna, ker to ni zakonski element oderuške pogodbe. Pri presoji oderuškosti so pomembne okoliščine ob sklenitvi pogodbe. Sodišče se je v okviru dokazne ocene izpovedi prič nepravilno ukvarjalo z dogodki po sklenitvi pogodbe in pred smrtjo B. B.. Toženka, ki je trdila, da je bila prijateljica pokojne B. B., je vedela za njene finančne težave. Brez dvoma ji je bilo tudi znano, da je bila odvisna od alkohola. Zdravniški izvid z dne 16. 1. 2019 izkazuje, da je bila pokojna B. B. tudi v času sklenitve pogodbe odvisna od alkohola. Hudo alkoholno odvisnost izkazujejo obvestila o policijskih intervencijah. Iz izvidov iz leta 2016 izhaja, da je pokojnica za preživetje ponujala spolne usluge, njena stiska se je do sklenitve pogodbe le povečevala. V psihiatričnem mnenju z dne 3. 6. 2019 je izpostavljen (že v letu 2015 ugotovljen) upad na področju višjih kognitivnih funkcij. Pokojna je prejemala pakete hrane Rdečega križa, oblačila so ji darovali prijatelji. Socialno pomoč je zaradi sporne pogodbe izgubila. B. B. je umrla manj kot tri leta po sklenitvi pogodbe, po tem, ko se je vrsto let zdravila zaradi alkoholizma in depresije. Huda zanemarjenost stanovanja ob smrti dokazuje, da je bilo njeno psihično in fizično stanje zelo slabo. Pokojna B. B. in toženka sta sklenli prodajno pogodbo in pogodbo o ustanovitvi odplačne služnosti, ne preužitkarske pogodbe. Pogodba ne vsebuje elementov preživljanja in aleatornosti. Toženka se je zavezala plačati kupnino 85.000 EUR, z omogočanjem izvajanja služnosti in s kritjem stroškov je torej izpolnjevala obveznost iz naslova kupnine. Če bi B. B. opustila posest nad stanovanjem, ker ne bi bila sposobna skrbeti zase, ji toženka ne bi dolgovala ničesar. Za pobot že tako nizko določene kupnine bi morala pokojna B. B. živeti približno 13 let. Pokojna se z odvetnikom ni posvetovala pred sklenitvijo sporne pogodbe. Tožniku je ponudila stanovanje v zameno za to, da ji mesečno plačuje 350 EUR. Tega pogoja v sporni pogodbi ni, kar pomeni, da je pristala na bistveno slabše pogoje. Četudi bi toženka poravnala znesek kupnine, je obstajala očitna nesorazmernost dajatev. Dogovorjena kupnina je bila namreč bistveno nižja od dejanske vrednosti stanovanja. Izpodbijana sodba je sodba presenečenja. Sodišče je izvajalo dokaze v smeri, pomembni za ugotavljanje oderuškosti (odvisnost, finančni položaj pokojne B. B.), nato pa zaključilo, da finančne in druge težave ne vplivajo na veljavnost pogodbe ter da gre za pogodbo o preužitku. Sodišče ni zaslišalo notarske kandidatke, ki je pripravila prodajno pogodbo (dokazni predlog je podala toženka), kar dokazuje, da se z naravo prodajne pogodbe sploh ni ukvarjalo. Če bi na naroku 26. 9. 2023 menilo, da je sporna pogodba preužitek, sodišče strank ne bi spodbujalo k poravnavi z izjavami, da se bodo odprli novi zahtevki. Gre za zavajajoč način vodenja postopka, oziroma napačno izvedeno materialno procesno vodstvo.

3.Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik uveljavlja neveljavnost prodajne pogodbe, ki sta jo 12. 12. 2018 v notarskem zapisu sklenili njegova pokojna sestra B. B. in toženka. Tožbeni zahtevek temelji na trditvah o oderuškosti sklenjene pogodbe: pokojna sestra je bila v času sklenitve pogodbe v stiski, težkem premoženjskem stanju, nezadostno izkušena in odvisna, toženka pa je njena stanja izkoristila in si izgovorila korist, ki je v očitnem nesorazmerju z danim. Tožnik je edini dedič po pokojni B. B., umrli ... 2021.

6.Sodišče prve stopnje je glede vsebine sporne pogodbe, naslovljene kot prodajna pogodba, ugotovilo:

-da je bil predmet pogodbe dvosobno stanovanje,

-da je bila v korist prodajalke B. B. ustanovljena odplačna služnost stanovanja,

-da je bilo glede kupnine v višini 85.000 EUR dogovorjeno, da bo plačana na način, da se bo pobotala z vsakokratnim plačilom nadomestila za služnost stanovanja (mesečna odmena znaša 400 EUR) in da bo kupec (toženka) od podpisa pogodbe dalje nosil tekoče stanovanjske stroške, investicijske stroške in stroške za nujna vzdrževalna dela,

-da se kupnina pobota tudi s stroški, povezanimi z realizacijo pogodbe (stroški za notarski zapis in vpis v zemljiško knjigo, davek) in z zneskom 20.000 EUR, kolikor znaša skupen dolg prodajalke do toženke iz naslova prejetih posojil,

-da bi se v primeru, če bi prodajalka iz razlogov na njeni strani prenehala bivati v stanovanju, kupnina zmanjšala do zneska, ki bi bil plačan do opustitve posesti,

-da bi v primeru, če bi prodajalka bivala v stanovanju tudi po dokončnem plačilu kupnine, služnost postala neodplačna.

7.Pri presoji veljavnosti pogodbe so relevantne okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi sporne pogodbe. Seveda pa lahko na obstoj teh okoliščin kažejo tudi okoliščine, ki so obstajale prej ali kasneje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pokojna B. B. dolgoletna odvisnica od alkohola

in da se je večkrat (tudi bolnišnično) zdravila zaradi ponavljajoče se depresivne motnje. Življenjski slog, ki je bil v veliki meri podrejen odvisnosti od alkohola, je pokojno B. B., ki od leta 2012 dalje ni bila več zaposlena, pahnil v finančne težave. Razpolagala je z nizkimi dohodki (z okoli 500 EUR mesečno), zato si je od toženke in njenega moža v obdobju od februarja 2009 do novembra 2018 (brezobrestno) izposojala različne denarne zneske (od 100 do največ 350 EUR na mesec).

V obdobju pred sklenitvijo sporne pogodbe je tožniku ponudila, da v zameno za njeno stanovanje prevzame plačevanje stanovanjskih stroškov in ji mesečno plačuje 300 EUR. Po tem, ko je tožnik njeno ponudbo zavrnil, so njuni stiki postali redkejši (skorajda so prenehali). Tožnik se je z obstojem sporne pogodbe oziroma spremembo lastništva na stanovanju seznanil šele po sestrini smrti.

8.Poslovna sposobnost oziroma sposobnost razsojanja je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe (1. odstavek 41. člena OZ). V odsotnosti tožbenih trditev, da je bila pokojna B. B. ob sklenitvi sporne pogodbe nerazsodna (tj. trditev, da je njeno škodljivo uživanje alkohola, v povezavi z drugimi bolezenskimi težavami, vplivalo na njeno sposobnost razumevanja),

je sodišče prve stopnje štelo, da je pokojna razumela pomen in pravne posledice izjavljene poslovne volje. Na podlagi presoje, da ima sporna pogodba elemente pogodbe o preužitku, je o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka odločalo na podlagi določb 1. odstavka 119. člena OZ in 1. odstavka 39. člena OZ.

Ker je tožnik poleg ničnosti uveljavljal tudi izpodbojnost pravnega posla, pa tudi na podlagi določb o prevari (1. odstavek 49. člena OZ). V izhodišču presoje je bilo stališče, da ima načeloma vsakdo pravico, da s svojim premoženjem razpolaga po svoji volji.

9.Pogodba o preužitku je dvostranska odplačna pogodba, s katero se preužitkar zaveže, da bo prevzemniku izročil svoje premoženje v takojšnjo last, prevzemnik pa se na drugi strani zaveže k določenim obveznostim (v obliki dajatev ali storitev) do smrti preužitkarja (1. odstavek 564. člena OZ). Tipični prvini pogodbe o preužitku sta zaupnost (osebnost) razmerja in aleatornost. Obe prvini sta razlog, da tovrstnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Zato sta korist in breme pogodbenikov v trenutku sklenitve pogodbe nedoločljiva. Razen v izjemnih primerih (po sodni praksi, ki je obravnavala preužitkarski pogodbi sorodno pogodbo o dosmrtnem preživljanju, gre za primer, "ko preživljancu smrt že gleda v obraz in je le še vprašanje dni, kdaj bo nastopila"),

je vselej prisotna vsaj določena mera tveganja, da bodo dajatve prevzemnika manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Tveganje je del kavze pogodbe o preužitku. Pogodba o preužitku brez pravnega tveganja nima pogodbene kavze in je posledično nična (4. odstavek 39. člena OZ). Za oderuško pogodbo gre takrat, ko ena pogodbena stranka namenoma izkoristi šibkejši položaj ali lastnost druge pogodbene stranke (subjektivni element oderuštva) za njeno nesorazmerno obremenitev (objektivni element oderuštva). Pravila o oderuški pogodbi se lahko uporabijo tudi pri aleatorni pogodbi. Pri takšni pogodbi je treba (v okviru presoje objektivnega elementa oderuštva) ugotoviti, kakšno je razmerje med tveganji, ki ga prevzame ena oziroma druga pogodbena stranka.

Pogodba o preužitku je torej lahko sankcionirana z ničnostjo tako na podlagi pravil o kavzi kot tudi na podlagi pravil o oderuški pogodbi.

), temveč osebo, ki je potrebovala pomoč. Pokojna B. B. pa je bila zelo verjetno toženki in njenemu možu hvaležna za njuno več let trajajočo finančno pomoč. Četudi ta morda ni izhajala iz povsem nesebičnih vzgibov, v izvedenih dokazih ni najti opore za pritožbeno stališče, da je toženka izkoristila (zlorabila) zaupanje in položaj pokojne B. B.. Ker je sklenitev pogodbe najprej ponudila bratu, ne more biti dvoma o tem, da je iniciativo za sklenitev sporne pogodbe dala pokojna B. B.. Toženka je torej ni napeljala k sklenitvi pogodbe.

13.Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da je bila B. B. kljub svoji odvisnosti od alkohola sposobna ovrednotiti svoje potrebe in interese ter jih ustrezno zavarovati. Razumnost njene odločitve je treba presojati s perspektive njene tedanje življenjske situacije. Njeno ravnanje je bilo premišljeno (s toženko je sklenila pogodbo šele po tem, ko jo je brat zavrnil), ne lahkomiselno ali v posledici nezadostne izkušenosti. Izviralo je iz želje, da si izboljša svoj finančni položaj in zagotovi trajno bivanjsko varnost (morda tudi iz želje, da ohrani svoj življenjski slog, povezan z uživanjem alkohola). Zelo verjetno pa tudi zaradi zavedanja svoje življenjske situacije: da nima pristnih družinski vezi (oziroma družinskih članov, ki bi jo brezpogojno sprejemali, ne obsojali), da je zaradi dolgoletnega prekomernega uživanja alkohola prizadeto njeno zdravje in da so njene zaposlitvene oziroma pridobitvene zmožnosti (posledično) pomembno zmanjšane.

14.Sporna pogodba se je izvrševala skoraj tri leta (toženka je plačevala stroške stanovanja, v treh letih okoli 6.800 EUR, in krila stroške menjave vhodnih, notranjih in balkonskih vrat), vse do smrti B. B. V tem obdobju je pokojna B. B. ohranila posest stanovanja in pravico, da ima v stanovanju najemnika, od katerega je prejemala najemnino. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi pokojna B. B. v obdobju izvrševanja pogodbe obžalovala svojo poslovno odločitev ali se počutila izigrano. Mesec dni po sklenitvi sporne pogodbe se je pri odvetniku D. D. pozanimala, ali je bila pogodba zemljiškoknjižno realizirana. Odvetnik je ob zaslišanju povedal, da mu je pokojna ob njunem stiku pojasnila, da je s sporno pogodbo želela doseči, da bi še naprej bivala v stanovanju in da bi ji toženka plačevala stroške. Glede na prepričljivost dokazne ocene, da pokojna B. B. in priča E. E. po sklenitvi sporne pogodbe nista bili več v rednih stikih, je logično, da se prepričanje pokojne, "da bo po sklenitvi pogodbe vse krasno in da bo prejemala denar", o katerem je izpovedala priča, nanaša na obdobje pred sklenitvijo pogodbe. Izguba denarne socialne pomoči, zaradi katere se je finančni položaj pokojne B. B. poslabšal (oziroma vsaj ne bistveno izboljšal, kar je bilo njeno pričakovanje), je okoliščina, na katero pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe nista mogli računati, zato je ni mogoče šteti toženki v breme. Tudi zdravstvenih in finančnih težav pokojne B. B., kot so opisane v psihiatričnem mnenju z dne 3. 6. 2019 (izdelanem v zvezi s podajo predloga za invalidsko upokojitev I. kategorije), ni mogoče vzročno povezati s sporno pogodbo.

15.Z očitkom, da mu je pokojna sestra ponujala prevzem stanovanja pod manj ugodnimi pogoji (sporna pogodba ne vsebuje dogovora o plačevanju mesečne rente), pritožnik meri na njen težek položaj, zaradi katerega ni zmogla ustrezno poskrbeti zase, vendar pri tem prezre najmanj dvoje: prvič, toženkino zavezo, ki izvira iz dogovorjene (najprej odplačne, kasneje pa neodplačne) služnosti, in drugič, dejstvo, da je toženka v devetih letih sopogodbenici že izročila 20.000 EUR. Tudi s pritožbo izpostavljen pogodbeni pogoj, "da se v primeru, če prodajalka zaradi razlogov na svoji strani preneha uporabljati stanovanje, kupnina zmanjša do zneska, plačanega do prodajalkine opustitve posesti," ne terja presoje, da je med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo obstajalo očitno nesorazmerje. Toženka si je izpogajala (delno) drugačne pogodbene pogoje, ki pa so bili (kot izhaja iz posveta pokojne B. B. z odvetnikom D. D.) še vedno skladni z željami njene sopogodbenice. Pri presoji položaja pokojne B. B. pa tudi ni nepomembno, da je imela kot lastnica dvosobnega stanovanja v ... na voljo tudi drugačne pravne rešitve, ki bi jo (vsaj začasno) finančno razbremenile, na primer prodajo svojega stanovanja in nakup manjšega stanovanja.

16.Neutemeljeni so tudi vsi pritožbeni očitki o zagrešenih postopkovnih nepravilnostih. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in dokaze, s katerimi jih dokazujejo (7. in 212. člen ZPP). Ni pa jim treba navesti pravne podlage, pa tudi če jo, sodišče nanjo ni vezano (3. odstavek 180. člena ZPP); sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V toženkinih trditvah je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage za to, da je utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo tudi na temelju določb o preužitku. Tožnik je na njene navedbe izčrpno odgovoril v svoji tretji pripravljalni vlogi. Glede na takšno procesno situacijo, ko sta pravdni stranki razgrnili svoja stališča o dejanskih in pravnih vidikih spora, in se o njih prerekali, se vsi pritožbeni očitki (o kršitvi prepovedi sodbe presenečenja, o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu ter o posledičnem prikrajšanju v pravici do izjave) izkažejo za neutemeljene. Prepovedan je procesni položaj, v katerem bi stranka zaradi presenetljive pravne podlage izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na pravno podlago bistvenega pomena. Sredstvo preprečevanja sodbe presenečenja je materialno procesno vodstvo. Za obravnavani primer pa ni mogoče ugotoviti, da je sodišče prve stopnje odločalo o sporu na podlagi pravne kvalifikacije, ki je tožnik kljub potrebni skrbnosti v postopku ni mogel predvideti. Pritožbena graja neizvedbe dokaza se nanaša na dokazni predlog, ki ga je podala toženka (zaslišanje notarske pomočnice F. F., ki je pripravila sporno pogodbo), zato že iz tega razloga ne more biti utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem o zavajajočem načinu vodenja dokaznega postopka. Procesne aktivnosti so bile usmerjene v ugotavljanje dejstev, pomembnih za presojo oderuškosti, ker, kot je bilo že pojasnjeno, aleatorna pogodba sama po sebi ni izključena iz takšne presoje.

17.Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, da je nanje oprlo pravilne materialnopravne zaključke in da pri tem ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške v zvezi z njo, toženki pa je na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP dolžan povrniti njene pritožbene stroške, in sicer: 1375 točk oziroma 825 EUR za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 OT, povečano za 1 % oziroma 2 % materialne stroške in 22 % DDV. Toženka ni upravičena do priglašene nagrade za "prejem in pregled sodbe ter obvestilo stranki" (120 točk), saj v primeru vložitve pravnega sredstva ali odgovora nanj ne gre za samostojno odvetniško storitev. Tožnik mora znesek 1.023,89 EUR plačati toženki v roku 15 dni od vročitve te sodbe (1. in 2. odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 - dnevnega paricijskega roka (1. odstavek 299. člena in 378. člen OZ).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zapisi v medicinski dokumentaciji in obvestilih o policijskih intervencijah na katere se sklicuje pritožnik, izkazujejo prav to, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo - da je imela pokojna B. B. že pred sklenitvijo sporne pogodbe dolgoletne težave s škodljivim uživanjem (zlorabo) alkohola.

3Gre za dohodke iz naslova pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, denarne socialne pomoči in najemnine (pokojna je stanovanje, ki je bilo predmet sporne pogodbe, oddajala).

4Kot izhaja iz seznama posojenih zneskov, s podpisi pokojne B. B. ,v prilogi A10.

5Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami.

6Tožnik je navajal, da ni smiselno dokazovati nerazsodnosti, ker to pri presoji, ali gre za oderuško pogodbo, ni relevantno.

7Če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.

8Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).

9Glej odločbe VSRS II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015, II Ips 381/2006 z dne 29. 1. 2009, II Ips 324/2016 z dne 27. 7. 2017, II Ips 92/2020 z dne 20. 1. 2021.

10Če je razmerje med tveganji tako porušeno, da si zaradi tega ena pogodbena stranka izgovori korist, druga pa izgubo, ni več razlogov, da ne bi obravnavali te pogodbe kot potencialno oderuške. Glej Praktični komentar Obligacijskega zakonika, splošni del, 1. knjiga, Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2025, str. 620.

11Razlika med obema pogodbama je v trenutku prenosa premoženja s preživljanca na preživljalca - pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je prenos odložen do smrti preživljanca.

12Trditveno in dokazno breme glede prepričanja pogodbenikov (toženke) o kratkosti življenja pokojne B. B. je bilo na tožniku.

13Glej sklep VSRS II Ips 92/2020 z dne 20. 1. 2021 (17. točka obrazložitve).

14Iz psihiatričnega mnenja z dne 3. 6. 2019 (priloga A38) izhaja, da je poskušala daljši čas vzdrževati abstinenco. Tudi iz izvida z dne 16. 1. 2019 (priloga A32) izhaja njena odločitev za abstinenco,

15Tožnik je ob zaslišanju povedal, da mu je pokojna sestra zamerila, ker je zavrnil njeno ponudbo. Kot izhaja iz njegove izpovedi in izpovedi njegove žene, sta ponudbo zavrnila zato, ker kot starša štirih otrok nista mogla pristati na to, da bi plačevala mesečno rento in stroške, pokojna B. B. pa bi ostala v stanovanju in od najemnika prejemala najemnino.

16Opisala jo je kot zelo razgledano, nenasilno, prijazno in zaupanja vredno osebo.

17Toženka je brez dvoma vedela, da ima pokojna B. B. težave, povezane s prekomernim uživanjem alkohola.

18Pokojno B. B. je npr. več prič opisalo kot skrbno lastnico psa.

19Toženkin mož je zaslišan kot priča povedal, da se je pokojna B. B. bala, da ne bo zmogla plačevati stroške in da bo posledično ostala brez stanovanja.

20Iz odločbe centra za socialno delo (priloga A39) izhaja, da je socialni organ pri oceni, ali B. B. še izpolnjuje pogoje za prejemanje denarne socialne pomoči, odmeno za služnost v višini 400 EUR upošteval kot njen periodični dohodek.

21V naši sodni praksi se stiska obravnava kot situacija, v kateri bi "nesklenitev (oderuške) pogodbe za pogodbeno stranko predstavljala hujšo posledico, kot če pogodbo sklene" (tako VSRS II Ips 347/92). Glej Praktični komentar Obligacijskega zakonika, splošni del, 1. knjiga, Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2025, str. 615.

22Toženka je v prvi pripravljalni vlogi med drugim navedla, da so v sporni pogodbi zapisani elementi preživljanja in aleatornosti, ker si je pokojna B. B. želela s sklenitvijo pogodbe zagotoviti dosmrtno preskrbljenost in brezplačno bivanje v stanovanju.

23Glej sodbo VS RS II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018 (12. in 13. točka obrazložitve).

24Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 39, 39/1, 39/4, 41, 41/1, 49, 49/1, 119, 119/1, 564, 564/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 180, 180/3, 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.