Jedro

Če se je organ postavil na stališče, da gre za celoto oziroma sklop objektov, potem je pojem povezanosti s tlemi treba razlagati tudi na tak način, torej, ali je mogoče cel objekt (v tem primeru sklop gradbenih inženirskih objektov, ki v naravi predstavljajo ...) premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Take presoje pa organ ni niti opravil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora, da je takšna re-lokacija obravnavanega objekta (oziroma sklopa objektov kot celote) možna.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-812/2021-11 z dne 23. 9. 2021, in odločba Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 0611-316/2021-2550-4 z dne 4. 8. 2023, se odpravita in se zadeva vrne Ministrstvu za naravne vire in prostor, Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor, Območni enoti Kranj v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ naložil tožnici, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo sklopa gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, ki obsega 7 objektov z jeklenicami v dolžini od 270 do 560 m, nameščenih ob strugi in čez strugo reke Save, s komercialnim nazivom A., na zemljišču s parc. št. 334/3, 365/8 in 396, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 529/1 in 529/2, obe k.o. ... (ID ... in ...), parc. št. 781/1, 785 in 835, vse k.o. ... (ID ..., .... in ...), parc. št. 1104, 1116 in 1117, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), saj jo izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka), odločil, da mora tožnica na svoje stroške odstraniti objekte iz prve točke izreka te odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje do 15. 4. 2022 (2. točka izreka), opozoril na začetek postopka izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo, v kolikor tožnica ne bo izvršila odrejene obveznosti (3. točka izreka), naštel prepovedi, ki veljajo za nedovoljene objekte iz 1. točke izreka (4. točka izreka), odločil, da se objekt iz 1. točke izreka označi s tablo (5. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. in 7. točka izreka).

2.V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel, da je opravil inšpekcijski pregled obravnavanega objekta ..., ki je obsegal začetne in končne postaje jeklenic v ... . Tožnica je po pozivu organa podala pojasnila s tem v zvezi. V času predmetne gradnje je veljal Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba). Predmetna gradnja je sklop varjenih ali sestavljenih jeklenih konstrukcij, ki so preko jeklenih sider povezane s tlemi na stalno določenem mestu in prevzemajo obtežbo jeklenic kot nosilnih konstrukcijskih elementov. Gre za inženirske objekte, sestavljene iz gradbenih proizvodov, ki jih ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Zaradi zagotavljanja mehanske odpornosti in stabilnosti je glede na tehnične značilnosti objektov z jeklenicami pri razponu od 270 m do 560 m potrebno statično in gradbenotehnično preverjanje. Teh objektov ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte iz priloge 2. Tožničine navedbe, da je z izvedbo gradnje sledila mnenju inšpekcije in mnenju drugostopenjskega organa, so neutemeljene. Zakon tudi ne pozna zastaralnih rokov. Prvostopenjski organ je zato na podlagi 82. člena Gradbenega zakona (GZ) odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

3.Drugostopenjski organ je v pritožbenem postopku dopolnil 2. točko izreka prvostopenjske odločbe tako, da se glasi: Inšpekcijska zavezanka pravna oseba B., mora na svoje stroške do 15. 4. 2022 odstraniti sklop gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, ki obsega 7 objektov z jeklenicami v dolžini od 270 m do 560 m, nameščenih ob strugi in čez strugo reke Save, s komercialnim nazivom A., na zemljišču s parc. št. 334/3, 365/8 in 396, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 529/1 in 529/2, obe k.o. ... (ID ... in ...), parc. št. 781/1, 785 in 835, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 1104, 1116 in 1117, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...) in vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka), dopolnil drugo alinejo 4. točke izreka izpodbijane odločbe tako, da se ta glasi: - vpis in spremembe vpisov v zemljiški knjigi pri parc. št. 334/3, 365/8 in 396, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 529/1 in 529/2, obe k.o. .... (ID ... in ...), parc. št. 781/1, 785 in 835, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 1104, 1116 in 1117, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...) (2. točka izreka), zavrnil pritožbo tožnice v ostalem (3. točka izreka) in še odločil, da stroški v tem pritožbenem postopku niso nastali (4. točka izreka).

4.V zvezi z dopolnitvami izreka je drugostopenjski organ navedel, da sta bili obravnavani točki nepopolni oziroma nepopolni, kar je saniral. V zvezi s preostalimi pritožbenimi navedbami je še dodal, da je rok za odstranitev objektov določen glede na okoliščine tega primera. Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta ugotovitvi, da se izvaja gradnja, za katero je treba pred njenim pričetkom pridobiti gradbeno dovoljenje in, da to ni bilo pridobljeno. Če tožnica meni, da ji je s protipravnim delovanjem državnih organov nastala resnična škoda, lahko za uveljavitev povrnitve te škode sproži ustrezen sodni postopek.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica je v tožbi navedla, da se odločbe ne da preizkusiti, saj je izrek odločbe sam s seboj v nasprotju, v nasprotju z obrazložitvijo in v nasprotju s podatki spisa. Niti iz izreka ni razvidno, kaj naj bi posamezen objekt z jeklenico predstavljal. Iz odločbe tudi ni razvidno, na katerih nepremičninah naj bi vsak od sedmih posameznih objektov stal in katere konstrukcijske elemente naj bi imel. Ni jasno, kaj pod ''sklop'' razume prvostopenjski organ, niti na katerih nepremičninah ti sklopi ležijo, kot tudi, zakaj gre za celoto (en objekt oziroma sedem objektov), ne pa za posamezne elemente. Iz fotografij namreč jasno izhaja, da je na parcelah več kot sedem objektov, da so določeni elementi postavljeni na eni, ostali na drugi nepremičnini. Gre npr. tudi za lesene podeste na jeklenih sidrih, ki niso konstrukcijsko povezani z jeklenico, za katere ni jasno, ali jih organ šteje kot samostojen objekt, saj ti nimajo jeklenic. Jeklenice so delno pripete na drevesa ali skale, kar v nobenem primeru ne pomeni spojitve s tlemi. Ploščadi in podesti med seboj niso povezani, zato ne gre za en objekt. Poleg tega so različne konstrukcije na startu in na cilju jeklenice. Odločba bi morala že v izreku vsebovati nedvoumno ugotovljene pomanjkljivosti in odrediti natančen ukrep na podlagi zakonskih predpisov s konkretizacijo izvedbe ukrepov. Brez tega odločba ni izvršljiva. Ukrepi ali obveznosti ne izhajajo niti iz obrazložitve odločbe.

6.Odločitev je tudi pravno napačna. Jeklenice so bile postavljene v času veljave ZGO-1. V tem času niso bile objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. To potrjuje tudi mnenje takrat še Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Bistveni razlikovalni znak, na podlagi katerega se zipline loči od žičniških naprav ali drugih inženirskih objektov, je dejstvo, da je možno te jeklenice premakniti oziroma odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Tudi v tem primeru je tako. Pogoj možnosti odstranitve brez škode za njihovo bistvo namreč pomeni presojo, ali je možno celotno napravo oziroma stvar odstraniti z njene lokacije brez nastanka poškodb ali izgube njenega namena. V tej zadevi je treba presoditi, ali je celotno napravo kot takšno mogoče re-locirati na drug kraj, ne da bi v tem procesu sama naprava kot celota izgubila svoj namen oziroma brez nastanka poškodb. In odgovor je pozitiven, saj gre za produkt, dan na trg, ki ni vezan na konkretno lokacijo. Prav tako ne gre za objekt, ki je trajno povezan s tlemi. Iz odgovora MOP je pojem ''povezan s tlemi'' opredeljen tako, da je objekt temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določeno mesto in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Jeklenice v tem primeru niso vezane na konkretno lokacijo, možno jih je namestiti kamorkoli. V vsakem trenutku je mogoče spremeniti način pričvrstitve. Te jeklenice tudi niso spojene s tlemi na način, kot to določa ZGO-1. To izhaja iz zapisnika o ogledu in kar potrjuje tudi MOP v svojem odgovoru. Tudi nadaljnji zaključek o potrebnem statičnem in gradbenotehničnem preverjanju je pavšalen. Posledično je zaključek povsem neobrazložen. Gre pa tudi za iz konteksta vzet pogoj iz prvega odstavka 6. člena Uredbe. Iz tega opisa organ vzame le ''statično in gradbenotehnično preverjanje''. Organ je tudi spregledal drugi odstavek te odločbe, po katerem so enostavni objeti le tisti iz priloge 2. V tej prilogi jeklenice niso uvrščene med enostavne objekte. Organ se tudi ne bi smel opirati na GZ glede presoje, za katere objekte je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, saj so bile jeklenice postavljene pred pričetkom veljave GZ. Pred postavitvijo naprav je tožnica pridobila mnenje pristojnega inšpekcijskega organa, ki ga je podala ista gradbena inšpektorica, ki vodi ta postopek, in v celoti sledi stališču tožnice. Tožnica je mnenju verjela (da za takšen poseg gradbeno dovoljenje ni potrebno) in se po njem ravnala. S tem je izkazala skrbno ravnanje. Če inšpekcijski organ ni pristojen za podajo mnenj, bi moral odkloniti podajo mnenja, ko je bil za to zaprošen. Pred izdajo odločbe tožnice organ tudi ni seznanil z ugotovitvami v postopku in ji dal možnosti izjave. Tako je podana kršitev 146. člena ZUP. Tožnica je predlagala, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

7.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 23. 9. 2025, ki se ga je udeležila tožnica po svojem pooblaščencu, ne pa toženka, kljub izkazanemu vabilu. Tožnica je vztrajala pri tožbi in dodatno navedla, da izpodbija obe odločbi, saj je bil z odločbo drugostopenjskega organa dopolnjen izrek prvostopenjske odločbe. V tožbi je bila pomotoma uporabljena ednina in ne dvojina.

9.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine upravnega spisa (drugi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pri čemer je tožnica izpostavila listine, omenjene v tožbi, npr. zapisnik o ogledu.

Odločitev in razlogi sodišča

K I. točki izreka:

10.Tožba je utemeljena.

11.V tem primeru je predmet spora prvostopenjska odločba o izreku ukrepa gradbenega inšpektorja (ter drugostopenjska odločba, v kolikor se z njo dopolnjuje izrek prvostopenjske odločbe v 2. in drugi alineji 4. točke), s katero je bilo tožnici naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, ki obsega 7 objektov z jeklenicami v dolžini od 270 do 560 m, nameščenih ob strugi in čez strugo reke Save, s komercialnim nazivom "A'', na zemljišču s parc. št. 334/3, 365/8 in 396, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 529/1 in 529/2, obe k.o. ... (ID ...in ...), parc. št. 781/1, 785 in 835, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), parc. št. 1104, 1116 in 1117, vse k.o. ... (ID ..., ... in ...), saj jo izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ter do 15. 4. 2022 na svoje stroške odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. Ta del izreka je za odločitev relevanten in ga sodišče v tem obsegu zato tudi povzema.

12.Tožnica tožbo vlaga iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

13.Sodišče se bo najprej opredelilo v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil postopka.

14.Tožnica ugovarja, da je izrek odločbe sam s seboj v nasprotju, da je v nasprotju z obrazložitvijo in listinami spisa ter neizvršljiv.

15.Po 213. členu ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek). V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka (drugi odstavek). Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti (tretji odstavek). Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to navedeno v izreku (četrti odstavek). V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (peti odstavek). Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk (šesti odstavek).

16.Tožnica konkretno ugovarja, da ni razvidno ne iz izreka in ne iz obrazložitve, kaj naj bi objekt z jeklenico predstavljal.

17.Sodišče sodi, da temu ni tako. Iz izreka namreč izhaja, da gre

za sklop gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, ki obsega 7 objektov z jeklenicami v dolžini

od […]. Kaj razume organ pod sklop, po oceni sodišča izhaja že iz pomena tega izraza: več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto

1

. Iz obrazložitve pa, da ''gre za sklope varjenih oziroma sestavljenih jeklenih konstrukcij, ki so preko jeklenih sider povezane s tlemi na stalno določenem mestu, in prevzemajo obtežbo jeklenic kot nosilnih konstrukcijskih elementov; torej gre za inženirske objekte, sestavljene iz gradbenih proizvodov, ki jih ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo''

2

. Ali gre za takšne objekte, se bo sodišče še izreklo v nadaljevanju te odločbe.

18.Iz izreka tudi jasno izhaja, kje se ti objekti nahajajo, saj so nepremičnine navedene z ustrezno označbo, da jih je mogoče identificirati v zemljiški knjigi. Drži, da ni navedena konkretna lokacija za vsak objekt posebej, vendar ker gre za sklop objektov in, ker tožnica v splošnem ne prereka napačne označbe lokacije, sodišče ugovora o v izreku odločbe neopredeljeni lokaciji za vsak posamezen objekt ne sprejema. Hkrati iz obrazložitve odločbe tudi izhaja, da je tožnica organu sama opisala posamezne jeklenice in lokacijo z zemljiškoknjižnimi označbami začetnih in končnih postaj (tretji odstavek, str. 2 izpodbijane odločbe).

19.Sodišče tudi ne sprejema nadaljnjega tožbenega ugovora, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj organ ocenjuje, da gre za celoto (en objekt oziroma sedem objektov). Kot izhaja iz obrazložitve, sama jeklenica kot proizvod predstavlja konstrukcijski element inženirskega objekta, ki obsega konstrukcijo začetne postaje, povezovalne jeklenico in konstrukcijo končne postaje.

Organ je tudi, sledeč opravljenemu inšpekcijskemu pregledu, ugotovil, da "je jeklenica 1 na začetni postaji na zemljišču s parc. št. 365/5, k.o. ..., sidrana v zemljino s tremi zaporednimi sidri v razmaku 0,86 m in s tremi stranskimi sidri, ravno tako sidranimi v zemljino. Na končni postaji na zemljišču s parc. št. 396, k.o. ..., je jeklenica 1 vezana na drevo, ojačano s štirimi lesenimi podporniki na jeklenih nosilcih, sidranih v zemljino, in vezana še na zaledna drevesa v liniji jeklenice. Na lesene podpornike se konstrukcijsko navezuje pristajalni leseni podest v tlorisni velikosti 2,6 m x 7,0 m, s stopniščem v tlorisni velikosti 0,9 m x 2,7 m. Konstrukcija začetne postaje jeklenice 2, na zemljišču s parc. št. 396, k.o. ..., je izvedena iz jeklenega I profila, v tlorisni velikosti 4,3 m x 1,4 m, v višini 4,0 m nad terenom. Konstrukcija je sidrana v zemljino preko jeklenega podnožja v tlorisni velikosti 1,4 m x 1,4 m in z dveh strani zavetrovana z jekleno vrvjo, vpeto v drevesni štor. Na jekleni konstrukciji je izveden lesen podest v tlorisni velikosti 1,55 m x 2,85 m, ki je dostopen po lesenem stopnišču v tlorisni velikosti 0,9 m x 2,2 m".

20.Tožnica navedeni očitek opira na fotografije v spise, iz katerih je po njenem mnenju razvidno, da gre za več kot sedem objektov (npr. leseni podesti na jeklenih sidrih, ki niso konstrukcijsko povezani z jeklenico, delno pripete jeklenice na drevesa ali skale, ploščadi in podesti), kar pa ne vzdrži. Tudi sodišče namreč sodi, da posameznih elementov teh objektov (npr. jeklena sidra, ploščadi in podesti, jeklenice, itd.) ni mogoče šteti kot posameznih objektov, saj zgolj vsi objekti skupaj predstavljajo sklop gradbenih inženirskih objektov s komercialnim nazivom A. Iz obrazložitve decidirano res ne izhaja, kako je organ prišel do številke 7 v smislu števila objektov, vendar je nedvomno jasno, za kakšno celoto gre, torej za sklop objektov, ki se nahajajo na navedenih nepremičninah, ki v naravi predstavlja A.

21.Tožnica nima prav, da bi moral že izrek odločbe vsebovati konkretno ugotovljene pomanjkljivosti, saj to ni stvar izreka, temveč obrazložitve odločbe. Vsebino izreka ukrepa v primeru ukrepa gradbenega inšpektorja pa (je) določal sam zakon, tj. 82. člen GZ, po katerem v primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt v določenem rok odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje (prvi odstavek tega člena). Takšno vsebino izrek izpodbijane odločbe (v povezavi z drugostopenjsko odločbo) vsebuje. Zato ne drži, da konkreten izrek tožnici ne nalaga nobenih konkretnih ukrepov ali obveznosti, saj je tožnici naloženo, da mora gradnjo opredeljenega sklopa gradbenih inženirskih objektov [..] ustaviti in v roku do 15. 4. 2022 vzpostaviti prejšnje stanje.

22.Prvostopenjski organ je tožnici pred izdajo odločbe tudi posredoval poziv k izjavi, št. 06122-812/2021-7 z dne 15. 6. 2021 (izpodbijana odločba je bila izdana 23. 9. 2021), na katerega se je tožnica odzvala z vlogo z dne 24. 6. 2021. Ker pred izdajo odločbe organ ni opravil nobenega dejanja več (opravljen je bil vpogled v spis s strani tožnice oziroma njenega zakonitega zastopnika), do kršitve 146. člena ZUP ni prišlo.

23.Tožnica tudi ugovarja, da je bilo pri izdaji odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, saj so bile jeklenice postavljene v času veljavnosti ZGO-1, po katerem niso bile objekt, za katerega se zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, kar potrjuje mnenje takratnega Ministrstva za okolje in prostor.

24.Da so bile jeklenice postavljene v času veljavnosti ZGO-1, med strankama ni sporno. To pa tudi pomeni, da je treba za presojo, ali je za njihovo postavitev treba pridobiti gradbeno dovoljenje, uporabiti (tudi) v času njihove postavitve veljaven zakon, tj. ZGO-1. In tako je ravnal tudi prvostopenjski organ, ki je s tem v zvezi uvodoma opredelil, kaj po ZGO-1 predstavlja objekt s tlemi, to definicijo uporabil glede na obravnavane objekte in ugotovil kot navedeno zgoraj v 19. točki obrazložitve in še dodatno, da je zaradi zagotavljanja mehanske odpornosti in stabilnosti glede na tehnične značilnosti objektov z jeklenicami pri razponu od 270 m do 560 m potrebno statično in gradbenotehnično preverjanje. V času veljavnosti ZGO-1 je veljala tudi Uredba (na katero se je tudi oprl prvostopenjski organ). Po 6. členu te uredbe je enostaven objekt konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Enostavni objekti so navedeni v prilogi 2 (prvi odstavek). Poleg enostavnih objektov iz priloge 2 je enostaven tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju (drugi odstavek). V prilogi 2 so opredeljeni nezahtevni in enostavni objekti. Da bi opisan sklop objektov sodil med enostavne objekte, iz priloge 2 ne izhaja, kar je tožnici pojasnil že prvostopenjski organ in kar tudi ni sporno.

25.Sporno pa je, ali je jeklenica sploh objekt po v času postavitve veljavnih predpisih. Sodišče najprej pritrjuje stališču organov v izpodbijanih aktih, da mnenje takrat pristojnega drugostopenjskega organa, ki ga je tožnica s tem v zvezi pridobila, na odločitev ne more vplivati, in sicer že zato, ker je bilo podano na splošni ravni, ne pa ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja.

26.Se pa sodišče strinja s tožnico, da zaključek organa o tem, da gre za objekt, povezan s tlemi, ni pravilen oziroma je vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, na kakšni podlagi je organ prišel do zaključka, da objekta oziroma sklop objektov, ki v naravi predstavljajo A., ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Sodišče se sicer strinja z naziranjem organa, da z odstranitvijo enega od povezanih konstrukcijskih elementov (tj. konstrukcija začetne postaje, povezovalna jeklenica in konstrukcija končne postaje) objekt izgubi svoje bistvo, saj ne služi več svojemu namenu, kar pa ni poglavitno pri tej presoji. Če se je organ postavil na stališče, da gre za celoto oziroma sklop objektov, potem je pojem povezanosti s tlemi treba razlagati tudi na tak način, torej, ali je mogoče cel objekt (v tem primeru sklop gradbenih inženirskih objektov, ki v naravi predstavljajo ...) premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo. Take presoje pa organ ni niti opravil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora, da je takšna re-lokacija obravnavanega objekta (oziroma sklopa objektov kot celote) možna.

27.Posledično ni mogoče preizkusiti tožničinega ugovora, da objekt ni povezan s tlemi, kot (je) to terja(l) ZGO-1. Tožnica namreč v tožbi navaja, da jeklenice niso pritrjene na konkretno mesto na način, da jih ne bi bilo možno odstraniti, saj kot produkt niso vezane na konkretno lokacijo, kot tudi, da je v vsakem trenutku mogoče spremeniti način pričvrstitve, postaje z jeklenimi podnožji pa so vezane v zemljino. Po mnenju tožnice torej ne gre za temeljenje, niti za gradbena dela, ki bi jeklenico trajno povezala s konkretno lokacijo. Organ je s tem v zvezi navedel le, da "so […] preko jeklenih sider povezane s tlemi na stalno določenem mestu in prevzemajo obtežbo jeklenic kot nosilnih konstrukcijskih elementov." To pa za presojo tega tožbenega ugovora ne zadošča.

28.Iz odločbe tudi ni razvidno, zakaj je za obravnavani sklop gradbenih inženirskih objektov potrebno statično in gradbenotehnično preverjanje, in ima tožnica tudi v tem pogledu prav, da njen preizkus v tem delu ni možen (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

29.Sodišče je glede na povedano tožbi tožnice na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odpravilo prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo ter zadevo, upoštevajoč četrti in peti odstavek istega člena, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ta bo moral v ponovnem postopku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi ponovno odločiti.

30.Sodišče še dodaja, da se o ostalih tožbenih ugovorih ni moglo izreči glede na stanje spisa (nemožnost preizkusa odločitve), se bo pa o njih (predvsem glede ugovora tožnice, da sploh ne gre za objekt) moral izreči prvostopenjski organ, ko bo ponovno odločal o zadevi.

31.Sodišče je odločilo na podlagi glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

32.Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka tožniku v upravnem sporu (četrti odstavek 3. člena), po katerem v primeru, če tožnik s tožbo uspe in je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 385 EUR, povečanih za 22 % DDV. Stroške v tej višini je zahtevala tudi tožnica.

-------------------------------

1

Glej SSKJ;

2

Drugi odstavek str. 4 izpodbijane odločbe;

3

Zadnji odstavek str. 4 izpodbijane odločbe;

4

Prvi odstavek str. 1 izpodbijane odločbe;

5

Po 1. točki 2. člena ZGO-1 je objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, po 1.1.5. točki istega člena pa je objekt povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na točno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njihovo bistvo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 82

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.