Jedro

Tožnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep organa, ki je njegovo vlogo za priznanje stranskega udeleženca zavrnil. Kolikor tožnikova pritožba ni utemeljena zaradi razlogov, ki jih je navedel drugostopenjski organ, in se nanašajo na pravni interes v zvezi z vodenjem predhodnega postopka, bi moral organ o pritožbi odločiti po vsebini in jo iz navedenega zavrniti, ne pa zavreči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35402-29/2020/12 z dne 12. 1. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je s sklepom tožniku v predhodnem postopku za nameravani poseg: gradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m, nosilca nameravanega posega Mestna občina Ljubljana, status stranskega udeleženca ni priznal. V obrazložitvi je navedel, da je zahtevo za vstop, ki jo je vlagatelj vložil na podlagi 64. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) zavrnil, ker ZVO-1 za predhodni postopek (51.a člen ZVO-1) ne predvideva sodelovanja stranskih udeležencev v postopku, niti zanje ni vzpostavljena pravna fikcija. Je pa zahtevo preizkusil tudi na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vendar vlagatelju na tej podlagi ne priznava pravnega interesa, saj ga ta utemeljuje zgolj s sklicevanjem na varstvo javne koristi, na določbo 64. člena ZVO-1 in na določilo 142. člena ZUP. S sklicevanjem na te podlage pa pravnega interesa po 43. členu ZUP ni mogel izkazati.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrgel. Obrazlaga, da pritožba v obravnavani zadevi ni dovoljena, ker tožnik zanjo nima več pravnega interesa, saj je prvostopenjski organ odločil, da je za nameravani poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti Okoljevarstveno soglasje. Iz navedenega razloga je pritožbo zavrgel na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP).

3. Tožnik izpodbija odločitev prvostopnega organa in se sklicuje na svoj status nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu. Meni, da izkazuje pravni interes za udeležbo v predhodnem postopku in ne soglaša s stališčem toženke, ki je v nasprotju z 11. členom Direktive 2011/92/EUR Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Direktiva 2011/92/EU), 9. členom Aarhuške konvencije, določbami Ustave in sodbo Upravnega sodišča I U 1417/2019 z dne 28. 7. 2020. Predlaga odpravo sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka. Po pozivu sodišče je tožnik popravil tožbeni predlog in izpodbija sklep Ministrstva za okolje in prostor.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je sklep drugostopenjskega organa, ki je pritožbo tožnika zavrgel, ker ni dovoljena, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP.

6. Prvi odstavek 246. člena ZUP določa, da če pritožba ni dovoljena (prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba), jo drugostopenjski organ, če tega ni storil že prvostopenjski organ, zavrže. Pritožba pa ni dovoljena, če je po zakonu izključena. V obravnavanem primeru pa je bil tožnik upravičen do pritožbe. Vložil je zahtevo za priznanje stranskega udeleženca, o kateri je odločal prvostopenjski organ s sklepom in mu je ni priznal. Zoper to odločitev pa je tožnik opravičen do pritožbe, kot določa prvi odstavek 142. člena ZUP (peti odstavek 142. člena ZUP določa, da določbe tega člena veljajo tudi za stranske udeležence).

7. Drugostopenjski organ zato pritožbe tožnika ne bi smel zavreči kot nedovoljene. Tožnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep organa, ki je njegovo vlogo za priznanje stranskega udeleženca zavrnil, pravni interes izhaja iz določb ZUP, ki jih je navedlo sodišče. Kolikor tožnikova pritožba ni utemeljena zaradi razlogov, ki jih je navedel drugostopenjski organ in se nanašajo na pravni interes v zvezi z vodenjem predhodnega postopka, bi moral organ o pritožbi odločiti po vsebini in jo iz navedenega zavrniti, ne pa zavreči. 8. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

9. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dnevnega roka od prejema sodbe.