Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ne dovoli spremembe tožbe.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da je bila v začetku postopka v zelo slabem zdravstvenem stanju in je tudi še sedaj. V skladu z judikatom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 414/2019 z dne 27. 8. 2019 je treba upoštevati zdravstveno stanje stranke v postopku. Zaradi povzročene škode s strani toženca in diskriminacije je tožbo smotrno spremeniti. Sodišče bi moralo upoštevati škodo, ki ji je bila povzročena zaradi prenehanja delovnega razmerja (izguba dohodka). Ker je prava neuka, bi jo na začetku postopka moralo opomniti, ali bo uveljavljala tožbeni zahtevek, saj se ni zavedala, da je to mogoče. Z zavrnitvijo spremembe tožbe je sodišče kršilo 14., 15. in 22. člen Ustave RS (URS; Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji). Predlaga tudi upoštevanje 23., 24. in 125. člena URS ter 6. člena EKČP. 3. Toženec v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Navaja, da v dosedanjem postopku tožnica ni podala relevantne trditvene podlage o odškodninski odgovornosti toženca, zato bi odločanje o takšnem zahtevku bistveno zavleklo rešitev predmetnega spora. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v navedeni določbi in katerih ni ugotovilo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica s tožbo uveljavljala sodno varstvo zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče, je v zvezi s tem do zadnjega naroka izvedlo že vse predlagane dokaze. Tožnica je na zadnjem naroku predlagala spremembo tožbe tako, da zahteva plačilo 20.000,00 EUR iz naslova odškodninske odgovornosti toženca za ravnanja pred 5. 11. 2021, tj. pred podano izredno odpovedjo. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov. Glede na obrazloženo je pravilna prvostopenjska odločitev, da se sprememba tožbe ne dopusti, saj bi se v nasprotnem primeru po nepotrebnem zavleklo reševanje sodnega postopka o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je prednostni spor (prvi odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji). Ker sodišče iz pravno utemeljenega razloga ni dopustilo spremembe tožbe, pritožba zmotno očita, da je kršilo 14., 15., 22. do 24. in 125. člen URS ter 6. člen EKČP. 7. Vpliva slabega zdravstvenega stanja tožnice na odločitev o (ne)dopustitvi spremembe tožbe pritožba obrazloženo ne pojasni. Neutemeljeno se tudi sklicuje na judikat VSM I Ip 414/2019, ki se nanaša na postopanje sodišča v primeru dvoma v procesno sposobnost stranke. Slednje ni predmet izpodbijanega sklepa, niti tega dv0ma ne zatrjuje pritožba.

8. Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnico kot prava neuko osebo na začetku postopka opomniti na možnost spremembe tožbe. Dolžnost sodišča, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori na to, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. člen ZPP), je pogojena z vsebino tožbenega predloga, trditvami in dokaznimi predlogi stranke. Kot je bilo že obrazloženo, je bilo tožničino pravdanje do zadnjega naroka omejeno izključno na izpodbijanje odpovedi, zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da bi tožnico opomnilo na možnost spremembe tožbe v smeri uveljavljanja odškodnine.

9. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženec krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi in zato ni bil za pravdo potreben strošek (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP).