Jedro

Po oceni sodišča druge stopnje v pritožbi zatrjevano novo dejstvo predstavlja dopustno pritožbeno novoto, pri čemer je zatrjevano dejstvo, sklenitev izvensodne poravnave in izpolnitev celotne obveznosti, torej ugasnitev obveznosti na podlagi sklenjene izvensodne poravnave in plačila zneskov, določenih v poravnavi, obstajalo že pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Pri tem po izdaji vmesne sodbe sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti sedaj v pritožbi zatrjevana nova dejstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu (1. odstavek izreka) vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 417,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 25. 07. 2006 dalje do plačila. V preostalem delu (glede zneska 2.082,71 EUR s pripadki) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in sicer s stroškovno posledico, podrejeno, da zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožena stranka v pritožbi navaja, da sta pravdni stranki dne 09. 05. 2011 sklenili izvensodno poravnavo, iz katere izhaja, da je tožena stranka po plačilu zneskov, dogovorjenih s poravnavo, prosta vseh obveznosti iz škodnega dogodka z dne 07. 07. 2006. Tožena stranka je dne 16. 06. 2011 izvedla plačilo zneskov, določenih z izvensodno poravnavo, in s tem v celoti izpolnila svojo obveznost. Obveznosti po sklenjeni poravnavi pa ni izpolnila tožeča stranka, ki se je zavezala nemudoma in v celoti umakniti tožbo. Tožena stranka sodišča prve stopnje o sklenjeni poravnavi ni obvestila, saj je v dobri veri verjela, da bo tožnik preko svojega pooblaščenca ravnal v skladu z navedeno obveznostjo in umaknil tožbo. Zato tožena stranka dejstvo o sklenjeni izvensodni poravnavi in izpolnitvi celotne obveznosti navaja šele v pritožbenem postopku. Tožeča stranka naj tudi nosi vse stroške pritožbenega postopka, saj je bil le-ta potreben zaradi ravnanja tožnika in njegovega pooblaščenca. Tožena stranka pritožbi prilaga kopijo sklenjene izvensodne poravnave in potrdilo o izvršenih transakcijah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 337. členu določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP (stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku).

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje o temelju tožbenega zahtevka odločilo z vmesno sodbo, ki je postala pravnomočna dne 20. 05. 2011. Nato je s sklepom pozvalo tožečo stranko, da naj založi predujem za izvedbo dokaza s cenilcem avtomobilske stroke, ker tožeča stranka tega ni storila, je sodišče prve stopnje izdalo končno sodbo, brez oprave novega naroka.

6. Glede na takšno situacijo po oceni sodišča druge stopnje v pritožbi zatrjevano novo dejstvo predstavlja dopustno pritožbeno novoto, pri čemer je zatrjevano dejstvo, sklenitev izvensodne poravnave in izpolnitev celotne obveznosti, torej ugasnitev obveznosti na podlagi sklenjene izvensodne poravnave in plačila zneskov, določenih v poravnavi, obstajalo že pred zaključkom postopka na prvi stopnji. Pri tem po izdaji vmesne sodbe sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi tožena stranka lahko oziroma morala navesti sedaj v pritožbi zatrjevana nova dejstva.

7. Na podlagi 355. člena ZPP je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj se sodišče prve stopnje o dejstvih (in dokazilih v zvezi z njimi), navedenih (in priloženih) v pritožbi, ki jih je sodišče druge stopnje ocenilo kot dovoljeno pritožbeno novoto, še ni izreklo. Če pravdni stranki med postopkom skleneta poravnavo, vendar ne pred sodiščem, gre za poravnavo materialnega prava. Ker gre za spremembo pogodbenih dolžnosti in obveznosti, jo mora sodišče upoštevati pri izdaji sodbe. Sodišče prve stopnje bo tako dejstvo sklenjene sodne poravnave in plačila zneskov, določenih z njo, moralo upoštevati v novem sojenju ter ponovno presoditi utemeljenost tožbenega zahtevka.

8. Če sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).