Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo s strani reševalne službe pri nenujnih prevozih

Datum

11.03.2024

Številka

07121-1/2024/268

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage, Delovna razmerja

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 3. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da se reševalci v okviru izvajanja nenujnih reševalnih prevozov seznanijo ne le z nalogom za prevoz (iz z ustnimi informacijami, ki so nujne za izvedbo prevoza), temveč tudi s spremno zdravstveno dokumentacijo, ki jo sicer zaprto dostavijo naslovniku (bolnišnici). Zaposleni v bolnišnici bi namreč pogosto radi videli, da že takoj od reševalcev ustno prejmejo informacijo o konkretnem namenu prihoda.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov seznanitev z vsebino spremne zdravstvene dokumentacije s strani reševalcev redoma ni nujna za izvedbo prevoza in predaje pacienta izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Izvajalec prevozov oziroma reševalci se lahko seznanijo s konkretno zdravstveno dokumentacijo le na podlagi privolitve pacienta ali izjemoma, če se v konkretnem primeru izkaže, da je seznanitev neizogibno potrebna za zagotovitev varne, kakovostne in primerne prevozne storitve ter prevzema pacienta.

Obrazložitev

Na splošno velja, da je dovolj, če se izvajalec prevozov oziroma osebe, ki prevoz izvajajo seznanijo z nalogom za prevoz in medicinsko nujnimi informacijami za izvedbo samega prevoza, ki jih prejmejo od pacienta, njegovih svojcev in ustanove, kjer pacienta prevzamejo zato, da bo storitev prevoza izvedena pravilno in strokovno, torej uspešno, varno, kakovostno in primerno.

Spremna zdravstvena dokumentacija ni namenjena potrebam samega prevoza, temveč nadaljnji zdravstveni obravnavi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki pacienta prevzame. Prevzem pacienta redoma dejansko ni odvisen od tega, ali je zaposlenim pri prevzemnem izvajalcu ustno sporočeno, kaj je konkretni namen oziroma razlog napotitve. Prevzem bo še vedno lahko uspešno in strokovno pravilno izveden z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo s strani zaposlenih pri izvajalcu. Upoštevati je namreč treba, da gre za prevzem, ki ni urgenten.

Sedmi odstavek 44. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Obvezni načeli omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov sta določeni tudi v 5. členu Splošne uredbe.

Treba je upoštevati tudi dejstvo, da tudi Pravilnik o prevozih pacientov ne določa izrecne možnosti seznanitve s konkretnimi zdravstvenimi podatki iz zdravstvene dokumentacije.

Seveda pa je možno, da pacient v seznanitev z zdravstveno dokumentacijo in v razkritje informacij privoli na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPacP. Ta določa, da je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi.

Poleg tega je dopustna seznanitev s pacientovo zdravstveno dokumentacijo tudi nujnih primerih, torej ne redoma, če je to s strokovnega vidika neizogibno potrebno zaradi varne, kakovostne in primerne prevozne storitve ter prevzema pacienta, na primer zaradi hudega poslabšanja zdravja med prevozom in resnih organizacijskih zapletov pri prevzemu ali izrednih razmer, pa tudi zaradi varovanja zdravja drugih oseb. Podlaga za tak primer seznanitve je lahko na primer v tretjem odstavku 45. člena ZPacP, peti alineji šestega odstavka 44. člena ZPacP in (c) točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. IP ne more vnaprej predvideti vseh možnih situacij, ko nujna seznanitev pride v poštev, saj je to odvisno od konkretnih okoliščin individualnega primera.

Smiselno enako velja za izvajanje sanitetnih prevozov.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka