Jedro

Neutemeljen je tožbeni očitek o nejasnosti izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe. Iz izreka te odločbe jasno izhaja, da je tožnik dolžan odstraniti oporni zid in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V izreku naložena odstranitev opornega zidu je namreč v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi ugotovitve, da gre za neskladno gradnjo ne le zaradi višine opornega zidu, temveč tudi zaradi armiranobetonske izvedbe opornega zidu, čeprav je v gradbenem dovoljenju določena kamnita izvedba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo, izdano v postopku, vodenem zaradi neskladne gradnje, tožniku naložila, da do 15. 9. 2014 na svoje stroške odstrani armiranobetonski oporni zid ob SV meji v dolžini 41,00 m in višini od 30 cm do 3,00 m, in da JV meji v dolžini 27,00 m in višini od 2,00 m do 3,00 m na zemljišču parc. št. 225/12 k. o. ..., ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju (1. točka izreka). V nasprotnem primeru se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka). Odločila je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka) ter da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je odrejeni ukrep o odstranitvi opornih zidov in vzpostavitvi stanja, določenega z gradbenim dovoljenjem, izrečen na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1, ker Upravna enota Škofja Loka tožnikovi zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-241/2010 z dne 2. 9. 2010 ni ugodila.

Drugostopenjski upravni organ je ob reševanju pritožbe dodal novo 5. točko izreka, s katero je za objekt iz 1. točke odredil prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe med drugimi navaja razloge, zaradi katerih meni, da so neutemeljena pritožbena stališča o tem, da je izrek nejasen, ker tožniku nalaga odstranitev celotnega opornega zidu, čeprav gradbeno dovoljenje dovoljuje njegovo gradnjo v višini 1,5 m. Glede na zakonsko opredelitev neskladne gradnje kot nebistvene zavrača pritožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih je po tožnikovih navedbah prišlo do gradnje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izrek prvostopenjske odločbe nejasen in da se ga ne da preizkusiti. Navaja, da iz gradbenega dovoljenja z dne 2. 9. 2010 izhaja, da bi oporni zid na njegovem zemljišču lahko segal do 1,5 m višine in se sprašuje, zakaj bi moral porušiti celotni oporni zid, kot naj bi to izhajalo iz izreka izpodbijane odločbe.

Pojasnjuje tudi, zakaj je njegov zid višji od dovoljenega. V zvezi s tem zatrjuje, da občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) ni upošteval naglega znižanja terena na meji med tožnikovo in sosednjo parcelo. Zaradi upoštevanja predpisane višine kote slemena je moral razliko v višini terena premostiti z višjim opornim zidom, investitor objekta na parc. št. 225/88 k. o. ... pa ni upošteval predpisane višinske kote slemena. Ko bo investitor na parc. št. 225/89 k. o. ... gradil, bo zaradi prilagoditve višinske točke sosednjemu zemljišču spodnji del tožnikovega opornega zidu zasul, tako da vidni del ne bo presegal višine, določene z OPPN. V zvezi s tem se sklicuje na „izvedensko strokovno mnenje“ pooblaščene arhitektke. Enak zid, kot je tožnikov, naj bi bil tudi na sosednji parceli št. 225/83 k. o. ..., vendar investitorju tega zidu inšpektor ni odredil njegove odstranitve, kar naj bi pomenilo neenakopravno obravnavanje investitorjev.

Navaja še, da poteka sodni postopek za ureditev meje med tožnikovo parcelo in parc. št. 225/89 k. o. ... in omenja možnost nepravdnega postopka v primeru ugotovitve gradnje čez mejo. Meni, da dokler omenjena sodna postopka ne bosta končana, ne more uspešno vložiti predloga za spremembo gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi organov prve in druge stopnje odpravi in ustavi inšpekcijski postopek.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožniku je inšpekcijski organ kot inšpekcijskemu zavezancu 9. 2. 2012 izdal inšpekcijsko odločbo zaradi neskladne gradnje opornega zidu, s katero mu je bilo naloženo, da mora ustaviti gradnjo, ki jo izvaja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, in v roku enega meseca po vročitvi odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja. Zoper to odločbo se je tožnik pritožil, drugostopenjski organ pa je z odločbo z dne 31. 8. 2012 pritožbo zavrnil. Predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu pa je odločba, izdana na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po katerem gradbeni inšpektor v primeru neskladne gradnje, v zvezi s katero investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu ustavitve gradnje, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

V zadevi ni sporno, da tožnikovi vlogi za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja z dne 2. 9. 2010 ni bilo ugodeno (iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila njegova vloga s sklepom Upravne enote Škofja Loka št. 351-57/2012 z dne 16. 3. 2012 zavržena kot nepopolna), iz tožbenih navedb pa izhaja, da tožnik meni, da do končanja sodnih postopkov glede meje ne more vložiti zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja za obravnavano višino opornega zidu. Upravni organ je zato v skladu z navedeno določbo ZGO-1 tožniku pravilno naložil odstranitev neskladno zgrajenega dela objekta. Sodišče se z njegovimi razlogi strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), prav tako z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil ugovore, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, ne navaja pa razlogov, zakaj se ne strinja s stališči pritožbene odločbe. Glede na tožbene navedbe sodišče v nadaljevanju še pojasnjuje: Neutemeljen je tožbeni očitek o nejasnosti izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe. Iz izreka te odločbe jasno izhaja, da je tožnik dolžan odstraniti oporni zid in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V izreku naložena odstranitev opornega zidu je namreč v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi ugotovitve, da gre za neskladno gradnjo ne le zaradi višine opornega zidu, temveč tudi zaradi armiranobetonske izvedbe opornega zidu, čeprav je v gradbenem dovoljenju določena kamnita izvedba.

Za naloženo odstranitev je irelevantno, zakaj je tožnik zgradil obravnavani oporni zid in zakaj ne more pridobiti spremembe gradbenega dovoljenja. Kot izhaja iz omenjene določbe 153. člena ZGO-1, je za odločitev v tej zadevi bistveno, da tožnikovi zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja ni bilo ugodeno.

Zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti okoliščine gradnje na sosednjih zemljščih in domnevno neupoštevanje določb OPPN drugih investitorjev. Poleg tega se na enakost v nepravu tudi sicer ni mogoče sklicevati (glej npr. odločbo Ustavnega sodišča Up-21/93 z dne 4. 4. 1996).

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.