Jedro

Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Proti sklepu se tožena stranka pritožuje in uveljavlja vse tri pritožbene razloge ter predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik sicer neutemeljeno trdi, da je bila zdravstvena dokumentacija predložena sodišču prve stopnje skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Iz dohodne štampiljke na vlogi tožene stranke z dne 11.12.2000 je razvidno, da je vloga prispela na sodišče brez prilog, na katere se je predlagatelj v vlogi skliceval. Toda pritožba je kljub temu utemeljena. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep namreč izdalo, ne da bi razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje. Tako sme ravnati, kadar so dejstva, na katera predlagatelj opira svoj predlog splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (glej 2. odst. 120. čl. ZPP). Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje temeljil, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na trditvi o slabem psihičnem stanju oz. psihični preobramenjenosti direktorja tožene stranke zaradi bolezni njegovega očeta. Iz te ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni temeljila na splošno znanih dejstvih. Sodišče prve stopnje predloga tudi ni zavrnilo zato, ker naj bi bil vložen iz očitno neopravičenega razloga, pač pa ga je zavrnilo zaradi tega, ker predlagatelj predlogu ni predložil dokazil za bolezen direktorjevega očeta. Na tej podlagi pa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez opavljenega naroka ni bilo mogoče odločati, zato pritožnik utemeljeno zatrjuje, da bi sodišče moralo opraviti narok in šele po opravljenem naroku odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Zato utemeljeno trdi, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 120. čl. ZPP, ki pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).