Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravica do telefonskega priključka ni predmet dedovanja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pripada tožnici pravica do telefonskega priključka telefonske številke ABC -DEF Telekoma Slovenije p.o., PE Novo mesto, ki je priključen na telefonski aparat v stanovanjski hiši X. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna pri Telekomu Slovenije podati izjavo o prenosu pravice do telefonskega priključka na tožnico. Odločilo je tudi o tem, da morajo toženci povrniti tožnici pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica članica skupnega gospodinjstva pok.
A. Š., ki je bil lastnik telefonskega priključka. Zato gre ta pravica njej.
Proti sodbi se pritožujejo prvi štirje toženci zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Navajajo, da so toženci postali lastniki telefonskega priključka s telefonskim aparatom na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. D 42/95 z dne 6.7.1995. O telefonskem priključku je bilo tako pravnomočno odločeno v zapuščinskem postopku. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bil naročnik in plačnik pok. A. Š..
Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Bistvenega pomena je tisti del razlogov sodišča prve stopnje, kjer je to sodišče ugotovilo, da je pok. A. Š. kot telefonski naročnik živel v skupnem gospodinjstvu s tožnico. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 1. odst. 76. člena Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, Ur. l. SFRJ št. 2/86, katerega določbe v zvezi z vprašanjem pravice do telefonskega priključka še vedno veljajo. Vse ostale ugotovitve sodišča prve stopnje za odločanje o zahtevku niso bistvene. Tožnici torej pripada pravica do telefonskega priključka kot članici skupnega gospodinjstva, v katerem je živel tudi A. Š.. Tega, da je tožnica članica skupnega gospodinjstva, toženci pa to niso, tudi pritožba ne izpodbija. Zato ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve o tem, da je postal telefonski priključek last dedičev - tožencev na podlagi sklepa o dedovanju. Pravica do telefonskega priključka torej po že omenjenem določilu ne more biti predmet dedovanja (gl. tudi čl. 2 Zakona o dedovanju - ZD). Če pa je že zapuščinsko sodišče to ugotovilo, pa ta ugotovitev tudi zato nima nobenega vpliva na tožnico, ker ni dedinja in se ni kot dedinja udeleževala zapuščinskega postopka. Nje torej pravnomočnost sklepa o dedovanju ne more vezati( čl. 220 ZD). Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP - Zakona o pravdnem postopku).
Odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k razjasnitvi stvari, zato mora tožnica sama nositi svoje pritožbene stroške, ki so ji v zvezi s tem nastali (čl. 155/1 ZPP).
Določbe prejšnjega ZPP so v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.