Obdelava nepravilnih oziroma netočnih osebnih podatkov

Datum

29.07.2026

Številka

07121-1/2026/735

Kategorije

Pravica do popravka

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave nepravilnih oziroma netočnih osebnih podatkov v škodo tretjih oseb.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vsak posamezni upravljavec je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s temeljnimi načeli v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (tudi načelom točnosti) in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati.

Posameznik lahko s sodnim varstvom po določbah 11. člena ZVOP-2 poleg prenehanja kršitve in vzpostavitve zakonitega stanja zahteva tudi povrnitev škode.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, podeljuje določene pravice. Med njimi je tudi pravica do popravka iz 16. člena Splošne uredbe, skladno s katero ima posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.

IP ob tem pojasnjuje, da je eno temeljnih načel (ta so določena v 5. členu Splošne uredbe) v zvezi z obdelavo osebnih podatkov tudi načelo točnosti, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo. Vsak posamezni upravljavec je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s tem načelom in mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati. Tudi konkretni upravljavec (podjetje, ki ga navajate v vašem zaprosilu za mnenje) v vašem primeru je torej dolžan spoštovati to načelo in v skladu s tem popraviti osebne podatke, za katere je bilo ugotovljeno, da so netočni oziroma ima na voljo razumna sredstva in informacije, da pride do te ugotovitve. V primeru podanih opozoril oziroma sumov o netočnosti je tako dolžan najmanj preveriti, ali je konkretni podatek točen ali ne in ga glede na te ugotovitve po potrebi tudi popraviti oziroma posodobiti.

IP dodaja tudi, da 11. člen ZVOP-2 določa možnost sodnega varstva pravic posameznika. Tako v skladu s prvim odstavkom tega člena posameznik, ki meni, da upravljavec ali obdelovalec iz javnega ali zasebnega sektorja krši njegove pravice, določene s Splošno uredbo ali z zakoni, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic ves čas trajanja kršitve, brez predhodnega uveljavljanja pravic po drugih določbah tega zakona ali uporabe drugih pravnih sredstev. V drugem odstavku istega člena je določeno, da posameznik lahko s sodnim varstvom po določbah 11. člena ZVOP-2 poleg prenehanja kršitve in vzpostavitve zakonitega stanja zahteva tudi povrnitev škode. Tretji odstavek istega člena določa, da če je kršitev iz prvega odstavka tega člena prenehala, lahko posameznik s tožbo zahteva ugotovitev, da je kršitev obstajala.

V postopku po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena odloča upravno sodišče po postopku, ki ga zakon, ki ureja upravni spor (ZUS-1), določa za tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posameznik pa lahko v tožbo vključi tudi odškodninski zahtevek.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka