Jedro

Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje na red. št. 42 in 43 potrdita.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Toženec je zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 6. 2024, s katerim je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo, vložil pritožbo, zato ga je sodišče prve stopnje pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi. Toženec je vložil ugovor zoper plačilni nalog, obenem pa tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, podredno za obročno plačilo oziroma za odlog plačila takse.

2.Sodišče prve stopnje je istega dne izdalo izpodbijana sklepa; s sklepom na red. št. 43 je zavrglo toženčev predlog z dne 20. 8. 2024 za oprostitev, podredno obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse; odločitev temelji na presoji, da toženec predloga za taksno oprostitev ni dopolnil, zato ga ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. S sklepom na redni št. 42 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženca z dne 12. 8. 2024 zoper plačilni nalog IV P 777/2023 z dne 26. 7. 2024.

3.Toženec v pritožbi zoper sklep na redni št. 43 navaja, da bi moral biti njegov predlog vsebinsko obravnavan, saj je sodišče razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki, tiste, s katerimi ni razpolagalo, pa bi lahko pridobilo po uradni dolžnosti.

4.V pritožbi zoper sklep na redni št. 42 navaja, da bi morala biti odmerjena nižja sodna taksa za pritožbeni postopek, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper zavrženje predloga za taksno oprostitev:

6.V pritožbenem postopku ni sporno, da toženec predloga za taksno oprostitev ni dopolnil, sporno je, ali bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov pridobiti vse podatke, potrebne za odločanje o predlogu ter o njem meritorno odločiti.

7.Določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1) o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. do 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D. Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo RS tretji odstavek 12. člena nekdanjega ZST, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane.

8.Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).

9.V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Slednje pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev. Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema.

10.V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči (primerjaj tretji odstavek 12. člena ZST-1).

11.Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga. Ker toženčev predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje z njim pravilno ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

12.Na podlagi ugotovitev, da je bil toženec pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev in da predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

O pritožbi zoper zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog:

13.Ker toženec ni bil oproščen plačila sodne takse oz. mu ni bilo odobreno obročno ali odloženo plačilo, je bil plačilni nalog upravičeno izdan. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odmere sodne takse za postopek o pritožbi zoper končni sklep o motenju posesti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se pri odmeri takse v sporu zaradi motenja posesti upošteva vrednost spornega predmeta 2.500 EUR, kot to določa 1. točka 29. člena ZST-1. Taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo o glavni stvari se obračuna v skladu s 16. členom ZST-1 in tarifno število 1121, ki določa za izračun višine sodne takse količnik 3,0, pri čemer taksa s količnikom 1,0 znaša 60 EUR (priloga 1 Taksne tarife ZST-1). Sodna taksa za pritožbo v znesku 180 EUR, kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje v plačilnem nalogu, je torej pravilno odmerjena. Pritožba nenazadnje sploh ne pojasni, zakaj meni, da bi taksa morala znašati "največ" 165 EUR.

14.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP). Toženec mora sodno takso plačati v petnajstdnevnem roku, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

15.Ker toženec s pritožbama ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. v zvezi s 165. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5, 16, 29 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 108, 108/4, 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.