Jedro

Ker je tožnica ravno o dogovoru predlagala svoje zaslišanje in ker gre lahko za dogovor po 1050. členu OZ, gre lahko za dokaz o pravnorelevantnem dejstvu. Ker je sodišče opustilo predlagani dokaz, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.

V primeru uveljavljanja regresa od solidarnega poroka velja 5-letni zastaralni rok po 346. členu OZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v zvezi s popravnim sklepom razveljavi v izpodbijanem delu (točka I. in III. izreka) in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki plačilo 10.101,91 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka sodbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov. S popravnim sklepom pa je znesek iz I. izreka popravilo tako, da je pravilni znesek 11.101,91 EUR.

2. Proti delu sodbe, s katerim ni uspela, vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodbe ni mogoče preizkusiti, ker iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, v katerem delu je tožbeni zahtevek zavrnjen, saj je tožnici bila naložena v plačilo celotna glavnica. Toženka je mesečno plačevala 100,00 EUR skladno z dogovorom, ki ga je sklenila s tožečo stranko leta 2008, po katerem je odplačevala le glavnico. Tako je že plačala 6.300,00 EUR glavnice in ostalo ji je samo še 297,14 EUR. Tožeča stranka pa ni spoštovala dogovora in ji je začela zaračunavati zamudne obresti in stroške mimo dogovora. V zvezi s tem je tožena stranka predlagala svoje zaslišanje, kar je sodišče zavrnilo. Sodišče o tem ugovoru ni nikoli odločilo. Ni sledilo ugotovitvam izvedenke, da je treba z delnimi plačili upoštevati datum delnih plačil in zmanjševati glavnico, kar bi tudi lahko vplivalo na izračun zamudnih obresti in zmanjšanje dolga. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje regresnega zahtevka. Tožeča stranka je od nje zahtevala plačilo 14. 8. 2003 in prišlo je do zastaranja po treh letih. Ko je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je to bilo več kot 10 let. Zastarala je tudi terjatev za pravdne stroške. Tožeča stranka je obračunavala napačno zakonite zamudne obresti od glavnice od 7. 12. 2018 dalje.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlaga zavrnitev. Ni bilo dogovora, da mora tožena stranka plačati le glavnico v mesečnih obrokih in ne kot porok. Da bi veljal dogovor, bi moral biti zapisan v pisni obliki. Zahtevek ni zastaran.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa in odločb izhaja, da med pravdnima strankama ni bilo spora o dejstvih: - med kreditojemalcem in X Banko d. d. je bila 26. 10. 2001 sklenjena kreditna pogodba za posojilo 1.740.000,00 SIT, - kot solidarni porok in plačnik se je zavezala tožena stranka, po pogodbi pa je bil kredit zavarovan pri tožeči stranki, - tožena stranka je bila obveščena o neplačilu iz kreditne pogodbe 2. 12. 2002, saj ji je banka poslala dopis, da je bila njenemu izplačevalcu dohodka poslana prepoved v odplačevanje, - zaradi neplačevanja obveznosti kreditojemalca je banka 14. 7. 2003 odstopila od pogodbe in prijavila škodo tožeči stranki ter zahtevala zavarovalnino v višini neporavnanih obveznosti v višini 6.560,36 EUR, - tožeča stranka je banki celoten znesek nakazala 14. 8. 2003, - tožeča stranka je kreditojemalca 12. 8. 2003 obvestila o novem upniku in ga pozvala k plačilu terjatve, ta dopis pa je poslala v vednost tudi toženi stranki, - tožeča stranka je 11. 2. 2008 kreditojemalcu in toženki poslala opomin pred tožbo, ki je bil obema vročen 13. 2. 2008, - tožena stranka je od 28. 2. 2008 do 11. 5. 2017 tožnici nakazala skupaj 6.300,00 EUR, - tožeča stranka je 7. 7. 2010 vložila predlog za izvršbo zoper kreditojemalca za zavarovalnino in zakonite zamudne obresti in sodišče je v pravdnem postopku VIII P 2934/2010 z dne 15. 12. 2011 tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, - kreditojemalec je 23. 11. 2012 umrl brez zapuščine, - tožeča stranka je zoper toženo stranko 10. 12. 2018 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zahtevala plačilo zavarovalnine 6.560,36 EUR, zamudne obresti od 14. 8. 2003 do 6. 12. 2018 v višini 4.160,05 EUR in razširila tožbo še za 399,02 EUR pravdnih stroškov iz pravde proti sinu, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 2018 dalje do plačila.

6. Poglavitni pritožbeni očitek se nanaša na zatrjevani dogovor tožene stranke s tožečo stranko, da naj bi z mesečnimi obroki po 100,00 EUR odplačevala glavnico in da je ostalo neplačano še 297,14 EUR. O dogovoru je pritožnica predlagala svoje zaslišanje, a sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka večkrat omenjala in se sklicevala na dogovor. Tako je v dopisu 28. 12. 2018 navedla, da se je z uslužbenko tožnice dogovorila, da bo mesečno plačevala 100,00 EUR, v dopisu z dne 3. 1. 2o19 pa, da bo mesečno to plačevala kot porok (list. št. 49). V odgovoru na tožbo je trdila, da se ob pravilnem knjiženju plačil in pravilnem obračunu obresti izkaže, da je bil kredit v celoti poplačan in da so bila plačila v skladu z dogovorom s tožnico, ki pa se dogovora ni držala, pač pa je obračunala poleg glavnice še obresti mimo dogovora in da je to v nasprotju z zakonom. Tudi v drugi pripravljalni vlogi se je sklicevala na dogovor po sinovi smrti, da bo odplačevala po 100,00 EUR glavnice, saj prejema le pokojnino in ima hude zdravstvene težave, da pa je z odplačevanjem prenehala zaradi nekorektnosti tožeče stranke.

7. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog z zaslišanjem tožnice zavrnilo kot nepotreben, čeprav je tožena stranka pri njem vztrajala (list. št. 134). Ker je tožnica ravno o dogovoru predlagala svoje zaslišanje in ker gre lahko za dogovor po 1050. členu OZ, gre lahko za dokaz o pravnorelevantnem dejstvu. Poravnava ni treba, da je pisno zapisana. Lahko je šlo tudi za ustni dogovor o višini dolga tožene stranke. Ker je sodišče opustilo predlagani dokaz in gre za pravnorelevantno dejstvo, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. Gre za dokaz, ki ni bil izveden, zato pritožbeno sodišče ne more dopolniti postopka in odpraviti pomanjkljivosti. S tem bi določena dejstva ugotavljalo prvič in s tem odvzelo strankama pravico do pritožbe. Lahko pa tudi postopek pokaže, da bo treba dopolniti izvedeniško mnenje, če bi se na primer ugotovilo, da je bil dogovorjen način poračunavanja obročnih plačil. Vse to kaže, da je treba zadevo razveljaviti tako zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja kot zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti (357.a člen ZPP).

8. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek in nato odloči, ali so ugovori tožene stranke utemeljeni. Glede na ugotovljeno pa bo treba tudi odločiti, ali je potrebno dopolniti izračune z izvedenko.

9. Tožena stranka še trdi, da je sodišče prve stopnje v II. točki izreka zavrnilo višji tožbeni zahtevek, iz obrazložitve pa ni mogoče ugotoviti, v kolikšni višini ga je zavrnilo, saj je naložilo v plačilo celotno glavnico. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je I. točka izreka takšna, da nalaga v plačilo osnovni dolg 6.560,36 EUR, zamudne obresti 4.160,05 EUR in pravdne stroške 381,50 EUR, skupaj 11.101,91 EUR. V 18. točki obrazložitve pa sodišče v preostalem delu, pri čemer bi to bila lahko razlika 17,70 EUR, tožbeni zahtevek zavrne. Sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prisodilo tožeči stranki višji znesek zamudnih obresti, kot jih je zahtevala. Tožnica je terjala 381,50 EUR pravdnih stroškov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi 17,70 EUR od 7. 12. 2008 dalje, sodišče pa je prisodilo 351,50 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2012 dalje. Tako je prisodilo obresti za precej daljše obdobje in preseglo tožbeni zahtevek. Ker pa je v I. in III. točki izreka v zvezi s popravnim sklepom sodba razveljavljena, bo o pravilnosti teka obresti sodišče moralo ponovno odločiti.

10. Pritožba še trdi, da je tožbeni zahtevek zastaral. Zmotno meni, da je 3-letni zastaralni rok. Gre za regres od solidarnega poroka in v tem primeru je 5-letni zastaralni rok po 346. členu OZ (II Ips 93/2015). Treba je tudi ugotoviti, da je tožena stranka z delnimi plačili, ki so trajala do 11. 5. 2017, dolg delno pripoznala in se v skladu z določbo 364. člena OZ zastaranje pretrga. Sicer pa so zakonite zamudne obresti od dolga za toženo stranko začele teči šele od trenutka, ko jo je tožeča stranka na neplačevanje obveznosti opomnila, to je z opominom pred tožbo (drugi odstavek 299. člena OZ), kar je bilo njej v vednost poslano 13. 2. 2008. 11. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.