Jedro

V danem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo in ne s tožbo po 179. členu ZPP. V pravdo je prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po 2. odstavku 62. člena ZIZ. Zato je določbe 452. člena ZPP potrebno razlagati ob upoštevanju teh posebnih značilnosti postopka. Rok osmih dni po 2. odstavku 452. člena ZPP tako ne začne teči od vročitve ugovora, temveč od dne, ko sodišče stranki vroči poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozori na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.

Izrek

Pritožbi zoper 1. točko izreka se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tej točki spremeni tako, da se ta odslej glasi: „1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. Ig 54/2007 z dne 08. 03. 2007 ostane v veljavi v preostalem delu 1. točke izreka in v 3. točki izreka.“ Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 140,45 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku osmih dni, svoje pritožbene stroške pa nosi sama.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. Ig 54/2007 z dne 08. 03. 2007 (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 116,43 EUR z obrestmi (2. točka izreka).

Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v sporu majhne vrednosti. Zato se sme izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da se ni opredelilo do navedbe tožene stranke, da je tožeča stranka pripravljalno vlogo z dne 20. 10. 2008 predložila prepozno, ker bi le to, glede na to da gre za spor majhne vrednosti, morala vložiti v roku osmih dni od prejema odgovora oziroma vsaj v roku osmih dni po prejemu vabila za glavno obravnavo. Zato je sodišče ne bi smelo upoštevati.

V postopku o sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo (1. odstavek 452. člena ZPP). Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo (2. odstavek 452. člena ZPP). Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (3. odstavek 452. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je v danem primeru postopek začel s predlogom za izvršbo, in ne s tožbo po 179. členu ZPP. V pravdo je prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po 2. odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zato je določbe 452. člena ZPP potrebno razlagati, ob upoštevanju teh posebnih značilnosti postopka. Rok osmih dni po 2. odstavku 452. člena ZPP tako ne začne teči od vročitve ugovora, temveč od dne, ko sodišče stranki vroči poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozori na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.

Iz spisa ni razvidno, ali je prvostopno sodišče tožečo stranko z vabilom na glavno obravnavo pozvalo k predložitvi pripravljalne vloge in ali jo je opozorilo na posledice, ki bi nastopile, v kolikor v danem roku vloge ne bi vložila. Četudi jo je pozvalo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pripravljalno vlogo z dne 20. 10. 2008 vložila v roku osmih dni po prejemu vabila za glavno obravnavo.

Prvostopno sodišče torej ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (to je kršitve določbe 453. člena ZPP), ker je vlogo upoštevalo.

Prvostopno sodišče je v obrazložitvi res navedlo, da saldakonto kartica tožeče stranke dokazuje, da vtoževani računi v skupni vrednosti 874,16 EUR niso plačani, vendar le v smislu ugotovitve, kaj izhaja iz navedene kartice. V uvodu obrazložitve sodbe pa je zapisalo, da je utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 872,90 EUR, kolikor je tožeča stranka tudi vtoževala.

Pritožnik s trditvami, da iz same pogodbe izhaja, da je predmet pogodbe en osnovni priključek ISDN, iz računov pa izhaja, da gre za obračunane storitve po dveh telefonskih številkah ter da iz samih računov nikjer ne izhaja, ali se ti računi sploh nanašajo na pogodbo, ki je v spisu, niti iz njih ne izhaja, kaj je tožeča z njimi zaračunala, posega v dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče, kar je nedopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Sicer pa ISDN priključek omogoča uporabniku uporabo več telefonskih številk. Iz računov pa je tudi jasno razvidno, kaj je tožeča stranka z njimi zaračunala.

Ali so že računi zadosten dokaz o utemeljenosti tožbenega zahtevka, je odvisno od trditvene podlage pravdnih strank. Tožeča stranka pa tudi ni predložila le računov, temveč tudi pogodbo.

Iz obrazložitve sodbe in izreka je razvidno, da je sodišče vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi tudi glede obresti, saj ga je vzdržalo v veljavi v celoti. Ker računi niso plačani, gredo tožeči stranki obresti od zapadlosti računa do plačila.

Pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotavlja, da je prvostopno sodišče odločilo tudi o delu zahtevka, glede katerega je že izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi, s sklepom opr. št. Ig 54/2007-4 z dne 02. 04. 2007 in sicer glede zneska 1,25 EUR z obrestmi in se nanaša na obračun obresti št. 6426143 z dne 18. 12. 2006. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi „v preostalem“ delu 1. točke izreka, to je v delu, ki ne vsebuje zneska 1,25 EUR z obrestmi. Glede stroškov pravdnega postopka (2. točka izreka) pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP. Ker je tožena stranka uspela le s sorazmerno majhnim delom pritožbe, nosi sama svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti 140,45 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Ti predstavljajo nagrado odvetniku tožeče stranke za sestavo odgovora, v višini 200 odvetniških točk, 2% administrativne stroške in 20% DDV. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Odvetniške tarife.