Jedro

Lesna zaloga ni posebna postavka pri izračunu odškodnine, ampak se upošteva le v okviru izračunov vrednosti gozda kot celote.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 8.8.2000, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote K. z dne 11.4.2000. Z njo je bila na podlagi 1. odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 47/86, ZUP/86) (tč. 1) zavrnjena zahteva za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin - parcele št. 977/1 in dela parcele št. 694, k.o. S.B. (točka 1) zavržena zahteva za denacionalizacijo nepremičnin - parcel št. 600, 645 in 893, k.o. S.B. ter delov parcel št. 655, 656 in 1077/2, k.o. L. (točka 2).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da sta bili tožnikovi parceli št. 977/1 in del parcele št. 694, k.o. S.B. podržavljeni z odločbo Okrajnega ljudskega odbora K., Tajništva za finance, z dne 12.1.1959, na podlagi Zakona o razlastitvi (Ur.l. FLRJ, št. 12/57), ki ga 3. člen ZDen ne našteva med predpisi, ki so bili podlaga za podržavljenje. Tožnik je zato moral na podlagi 4. člena ZDen dodatno dokazati, da je bilo premoženje podržavljeno neodplačno. Tožena stranka in organ prve stopnje sta na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju Odlok) pravilno izračunala, da je vrednost nadomestnega zemljišča presegla 30 % vrednosti podržavljenega zemljišča, zato tožnik ni izpolnil pogoja neodplačnosti na podlagi 2. odstavka 90. člena ZDen. Tožnikova zahteva za denacionalizacijo je bila zato utemeljeno zavrnjena. Glede ostalih zahtevanih nepremičnin, sodišče prve stopnje navaja, da tožnik kljub opozorilu na posledice ni predložil potrebnih dokazil v skladu s 62. členom ZDen, zato je organ prve stopnje njegovo vlogo v skladu s 68. členom ZUP/86 utemeljeno zavrgel. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS. Navaja, da organ prve stopnje pri določanju vrednosti podržavljenega zemljišča ni upošteval dejanske vrednosti lesne mase (predvsem hrasta), ki je bila neprimerljivo višja od vrednosti samega zemljišča. Organ prve stopnje je nepravilno upošteval le katastrski dohodek. Prosi še, da sodišče upošteva, da v postopku denacionalizacije ni bilo mogoče predložiti določenih dokazil. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so skladni s podatki upravnih spisov in določbami ZDen, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so bile določbe materialnega prava pravilno uporabljene.

ZDen v 4. členu določa, da so ne glede na določbe 3. člena ZDen upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963. Pri tem se na podlagi 2. odstavka 90. člena ZDen kot neodplačno podržavljeno premoženje šteje tudi premoženje, za katerega je bila dana odškodnina, ki ni presegla 30 odstotkov njegove vrednosti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožeča stranka ni upravičena do denacionalizacije, pravilno oprlo na navedeni določbi ZDen.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno za ugotovitev vrednosti podržavljenega in vrednosti nadomestnega zemljišča uporabiti Odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen. V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (1. odstavek 44. člena ZDen). Vrednost kmetijskih zemljišč in gozdov se določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka, ki predstavlja edino podlago za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov, tako tistih, ki so bila podržavljena, kot tistih, ki so bila dana kot nadomestna zemljišča. Z ZDen predpisana metodologija za izračun kmetijskega podržavljenega in nadomestnega zemljišča je bila, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov in listin upravnih spisov, uporabljena tudi v obravnavanem primeru.

Organ prve stopnje ter tožena stranka sta namreč pri izračunu vrednosti podržavljenega zemljišča pravilno upoštevala izključno katastrske podatke, ne pa lesne mase. Pri tem je sodišče prve stopnje tožniku pravilno pojasnilo, da lesna zaloga ni posebna postavka pri izračunu odškodnine, ampak se upošteva le v okviru izračunov vrednosti gozda kot celote. Glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi neutemeljeno tožnikovo navedbo, da v postopku denacionalizacije ni bilo mogoče predložiti potrebnih dokazil. Pritožbeno sodišče se glede tega pritožbenega razloga strinja z obrazložitvijo sodišče prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.