Jedro

Z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, vložnik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obs. J.P. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 80.000,00 tolarjev.

Obrazložitev

Obs. J.P. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 16.11.2000 spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 1. odstavku 326. člena KZ in obsojen na 56.778,60 tolarjev denarne kazni ter na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 6.2.2002 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa kot stroške pritožbenega postopka naložilo v plačilo 50.000,00 tolarjev povprečnine.

V zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in "s spremenjeno odločbo samo oprosti obdolženca krivde in kazni".

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno, ker obsojenčev zagovornik z njo uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Zahteva zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav ta razlog pa uveljavlja obsojenčev zagovornik, čeprav uvodoma navaja, da zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. V obrazložitvi izrednega pravnega sredstva ne obrazloži, na kakšen način naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pač pa z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, in sicer izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke ter izpovedbi prič P.Š. in I.S., izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. S tem, ko navaja, da je sodišče zavrnilo dokaz po rekonstrukciji, pa uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta dokazni predlog je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, vendar je v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP v razlogih sodbe obrazložilo, zakaj izvedba tega dokaza ni potrebna.

Zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso podane. Zato in ker obsojenčev zagovornik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.