Jedro

Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 25440472021 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je v tej zadevi na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 260/2021 z dne 2. 12. 2021 dovolila zaznambo postopka za delitev nepremičnine pri uvodoma navedeni nepremičnini, ki je v solastnini nasprotnih udeležencev A. A. in B. B. 2. A. A. je zoper odločitev ugovarjal. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zavrnila in potrdila izpodbijani sklep o dovolitvi vpisa.

3. A. A. je zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice vložil pritožbo. Navaja, da še vedno nasprotuje vpisu zaznambe, ker je Okrajno sodišče v Mariboru zemljiškoknjižnemu sodišču kot podlago za vpis dostavilo listine, ki so izmišljene, nezakonite ali pomanjkljive. Spor ne obstaja, le čas razdelitve ni primeren. Predlagatelj je grobo posegel v njegove pravice, ko je brez soglasja razpolagal s celotno lastnino, s tem, ko je določil, kateri del bo dal v zakup.

4. Pritožba je bila vročena zakonitemu zastopniku B. B., ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih veže načelo formalnosti postopka. To načelo določa, da sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Katera listina je podlaga za vpis, je odvisno od vrste vpisa, ki se predlaga. O dovolitvi zaznamb sodišče odloča na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (drugi odstavek 29. člena ZZK-1).

7. V tej zadevi gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, zaradi zaznambe nepravdnega postopka za delitev stvari v solastnini. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) nalaga nepravdnemu sodišču, da nemudoma po prejemu predloga za delitev po uradni dolžnosti obvesti zemljiškoknjižno sodišče o začetem postopku, zemljiškoknjižno sodišče pa po uradni dolžnosti odloči o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo.1 Za zaznambo tega postopka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (glej tretji in četrti odstavek 156. člena ZNP-1). Pravila o zaznambi spora glede listin jasno določajo, da je podlaga za vpis ustrezno procesno dejanje – ustrezna tožba oziroma predlog, s katerim se začne nepravdni postopek (glej prvi odstavek 79. člena ZZK-1).

8. Pravilna uporaba zgornjih pravil pomeni, da mora biti obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 priložena listina, ki je podlaga za vpis – to je predlog, na podlagi katerega je bil postopek, ki naj se zaznamuje, začet.2 Ta predlog mora biti tudi v sklepu o dovolitvi vpisa naveden tudi kot listina, ki je podlaga za vpis. Materialno pravni preizkus je pokazal, da v konkretnem primeru temu ni bilo tako, saj je zemljiškoknjižno sodišče vpis zaznambe nepravilno dovolilo zgolj na podlagi obvestila nepravdnega sodišča o začetem postopku delitve skupnega premoženja.

9. Dodati velja, da navedba in predložitev ustrezne listine kot podlage za vpis ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus obstoja pogojev za vpis (primerjaj s 4. točko prvega odstavka 140. člena ZZK-1). V primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, mora izrek sklepa o dovolitvi vpisa vsebovati tudi navedbo te listine (drugi odstavek 152. člena ZZK-1). Nenazadnje se podatki o listini, ki je bila podlaga za določen vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo zemljiške knjige, razvidni so iz njenega zgodovinskega izpiska in morajo biti na predpisani način javnosti dostopni (178., 195. in 198. člena ZZK-1).

10. Ugotovljena kršitev je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice in vrnitev zadeve zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za delo so razvidni iz zgornje obrazložitve.

1 Gre za javno objavo dejstva, da je začet sodni postopek, konkretno, da je vložen predlog za delitev nepremičnine, ki je v solastnini. 2 Glej tudi: Komentar SPZ – monografija, poglavje 15.11.2. (dr. Nina Plavšak), objavljeno v Portalu Tax-Fin-Lex.