Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pazi le na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (t.j. če ta vsebuje odložni ali razvezni pogoj), ne preizkuša pa ničnosti zavezovalnega posla ali ničnosti pooblastila za sklenitev tega posla. Ponareditev podpisa na pogodbi ali na pooblastilu je tako mogoče uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor udeleženca M. P. zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 10874/2010 z dne 07. 04. 2010, zavrnilo in odločilo, da predlagatelj sam nosi stroške postopka v zvezi z ugovorom.

2. Zoper sklep je M. P. vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi sodišče moralo predlagateljev odgovor na ugovor pritožniku vročiti že prej, ne pa hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi moralo upoštevati, da je bilo k prodajni pogodbi z dne 29. 03. 2010 priloženo pooblastilo, ki ga pritožnik (lastnik nepremičnine) ni podpisal. Podpis je bil ponarejen, kar jasno izkazujejo tudi k ugovoru priložene listine. Pritožnik je predlagal tudi zaslišanje prič, ki bi o tem vedele izpovedati. Upoštevati bi moralo določbo 34. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). V konkretni zadevi je bilo k prodajni pogodbi priloženo pooblastilo, ki ni bilo overjeno. Izkazalo se je namreč, da notarka N. K. spornega pooblastila ni nikoli overila. Ne more biti sprejemljivo, da je sodišče predlog za vknjižbo presojalo strogo formalistično. B. K. je s ponareditvijo podpisa na pooblastilu storil kaznivo dejanje, na tako hude kršitve mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ne sme dovoliti vpisov, ki temeljijo na ponarejeni listini. Pritožnik je že vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pooblastila in prodajne pogodbe, sodišče bi moralo z odločitvijo vsaj počakati do odločitve v tej pravdni zadevi (II P 1354/2010). Dne 04. 05. 2011 je pritožnik poslal dopolnitev pritožbe z izvodom sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1354/2010-II. Dopolnitev pritožbe je prepozna, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pravilno je pojasnilo, da sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1). Ponarejenost podpisa na pogodbi oziroma pooblastilu, ni ničnostni razlog, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče smelo upoštevati. Zemljiškoknjižno sodišče ne preizkuša ničnosti zavezovalnega posla, niti ničnosti pooblastila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – torej, če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Opravljena vknjižba tako ni odvisna od utemeljenosti zatrjevane poneverbe podpisa na pooblastilu, zato ni potrebno čakati na pravnomočen izid pravde, v kateri pritožnik uveljavlja ničnost pooblastila in prodajne pogodbe (13. člen Zakona o pravdnem postopku). Pogojev za prekinitev postopka ni, ima pa pritožnik, kot rečeno možnost uveljavljati neveljavnost vknjižbe v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe, ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi.

5. Glede na povedano je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).