Jedro

Ker je toženka opustila številne predpisane sanitetne ukrepe, je podana njena krivdna odgovornost za tožnikovo okužbo z mišjo mrzlico.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 500.000 SIT (duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) ustavilo, s sodbo pa toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati 1,200.000 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2002 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Ocenilo je, da tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za ukrepe, ki bi onemogočili okužbo z mišjo mrzlico in ugotovilo njeno krivdno odgovornost za tožnikovo škodo. Tožniku je za telesne bolečine prisodilo 900.000 SIT in za strah 300.000 SIT odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in tožene stranke v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka vlaga revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožbeni zahtevek izpodbija po temelju, ker dvomi v obstoj vzročne zveze med potencialno nedopustnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. Zatrjuje neskladje med razlogi sodbe in vsebino listin. Sodišču prve stopnje očita, da se pri ugotavljanju dejanskega stanja ni opredelilo do ugotovitev Zavoda za zdravstveno varstvo ... z dne 21. 5. 2002, iz katerih izhaja, da je bila opravljena sistemska deratizacija in tudi kontrola predhodne deratizacije, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da aprila 2002 v objektih Vojašnice ... niso bili prisotni glodavci. Zato ugotovljeno dejansko stanje pomeni sporno podlago za pravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožena stranka pri organiziranju vaj v ... ni ravnala nedopustno, saj je vojakom na terenu zagotovila dovolj čiste vode in sredstev za osebno higieno, toplo vodo za pranje jedilnega pribora, redne preglede osebne urejenosti bivalnih prostorov, kemično čiščenje odej in redno čiščenje tabora. Tožnik se je verjetno okužil v domačem okolju, ker je bil med služenjem vojaškega roka štirikrat na prostem vikendu.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, ki ima v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski sodbi omejen obseg in tudi razloge izpodbijanja. Tako po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP z revizijo ni več mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče ni obravnavalo v reviziji nakazanih dvomov o tem, ali je do okužbe z mišjo mrzlico prišlo med služenjem vojaškega roka ali med izhodom iz vojašnice in ali je tožena stranka poskrbela za ustrezno higieno na taboru.

7. Revizijsko sodišče je pri odločanju vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je potrdilo pritožbeno sodišče: Tožnik se je okužil z mišjo mrzlico na služenju vojaškega roka pri toženi stranki. Vojaki so se na taborjenju v ... pokrivali z odejami, ki so bile umazane, preperele in polne mišjih iztrebkov. Vojaki so skladišče vojašnice ..., kjer so bili mišji iztrebki in preperela trupla glodavcev, pometali brez zaščitne maske. Tožena stranka je opustila predpisane ukrepe, ki bi onemogočili okužbo (zaščitne maske, očiščene odeje, epidemiološke in epizootiloške raziskave vadišč, ustrezne grajenosti in zaščite objektov z železnimi mrežami, redno dnevno ali vsaj tedensko nadziranje prostorov), opravljena deratizacija pa ni bila zadosten ukrep za zatiranje glodavcev. V istem obdobju sta bila v vojašnici ... še dva primera okužbe, okuženi pa so bili iz različnih krajev Slovenije, v katerih do tedaj ni bilo dokazanih primerov te bolezni.

8. Pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje državnih organov je določba 26. člena Ustave RS, ki se navezuje na splošna pravila o odškodninski odgovornosti. Ob ugotovljeni, za revizijsko sodišče zavezujoči dejanski podlagi, je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Podani so vsi elementi civilnega delikta. Sam nastanek škode ni sporen, saj se je tožnik okužil z mišjo mrzlico. Dejanske ugotovitve utemeljujejo tudi presojo o nedopustnem ravnanju tožene stranke. V obravnavani zadevi gre za pasivno ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja tožene stranke, ki očitno ni imela ustreznega nadzora nad higieno in izvajanjem sanitarnih predpisov, niti na taborjenju niti v vojašnici oziroma skladišču. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so se na taborjenju v ... vojaki pokrivali z dekami, polnimi mišjih iztrebkov in da so pometali skladišče (z mišjimi iztrebki) vojašnice brez zaščitne maske. Opisane opustitve tožene stranke za varnost vojakov pomenijo nedopustno ravnanje. Med njimi in nastalo škodo je izkazana vzročna zveza. Le ustrezne higienske razmere in ukrepi, namenjeni zatiranju glodavcev, bi preprečili možnost okužbe vojakov. Sklicevanje tožene stranke na opravljeno deratizacijo ob opustitvi številnih predpisanih sanitetnih ukrepov tožene stranke ne razbremeni odgovornosti za škodo, ki je nastala tožniku. Zato sta nižji sodišči pravilno presodili, da je tožena stranka kriva za tožnikovo okužbo z mišjo mrzlico.

9. Očitana protispisnost v obravnavani zadevi ni podana. Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin, torej takrat, ko je sodišče listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Ni pa te kršitve, če sodišče drugače (kot stranka) oceni vrednost posameznega dokaza. V takem primeru gre lahko le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere pa revizije ni mogoče vložiti. S povzemanjem vsebine listinskih dokazov (ugotovitev Zavoda za zdravstveno varstvo ... z dne 21. 5. 2002, priloga B2) ni mogoče utemeljiti absolutne bistvene kršitve določb postopka. Vsebinsko take navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč. Zato na podlagi takih navedb tožena stranka z revizijo ne more uspeti.

10. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo tožene stranke zavrnilo.