Jedro

Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil tožnikoma kot investitorjema odmerjen komunalni prispevek v višini 4.462,13 € za legalizacijo stanovanjske zgradbe na zemljišču s parc. št. 646/3 k.o. ... za priključitev na javno, cestno in vodovodno omrežje, omrežje odprtih javnih površin in omrežje objektov ravnanja z odpadki. Navedeni znesek sta investitorja dolžna plačati v v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Tožnika sta se zoper takšno odločitev pritožila, Župan Občine Ormož pa je kot drugostopni organ njuno pritožbo zavrnil. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Na podlagi projektne dokumentacije podjetja A., je upravni organ ugotovil, da se s predvidenim posegom povečuje obremenitev komunalne infrastrukture, zato sta v skladu z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož investitorja zavezanca za plačilo komunalnega prispevka za legalizacijo stanovanjske zgradbe stoječe na zemljišču s parc. št. 646/3 k.o. ... za priključitev na javno cestno in vodovodno omrežje, omrežje odprtih javnih površin in omrežje objektov ravnanja z odpadki. Podlaga za izračun komunalnega prispevka je neto tlorisna površina objekta v skupni izmeri 203,24 m2. Komunalni prispevek za gradbeno parcelo je bil investitorjema odmerjen z odločbo z dne 22. 2. 2013 ob odmeri komunalnega prispevka za objekt za shranjevanje kmetijske mehanizacije, na mestu katerega je zgrajena stanovanjska hiša, razen za javno vodovodno omrežje in omrežje objektov ravnanja z odpadki. Iz tega razloga je prvostopni organ površino parcele vključil v obračun komunalnega prispevka samo pri obračunu javnega vodovodnega omrežja in omrežja objektov ravnanja z odpadki.

Glede pritožbenih trditev o neskladnosti Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč pa drugostopni organ pojasnjuje, da je navedeni odlok sprejel občinski svet Občine Ormož in je pričel veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. To je edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno, cestno in vodovodno omrežje, omrežje odprtih javnih površin in omrežje objektov ravnanja z odpadki v Občini Ormož.

Tožeči stranki v vloženi tožbi izpodbijani odločbi očitata nezakonitost, ker je tožena stranka napačno uporabila ZPNačrt. Izpodbijana odločitev je nezakonita zato, ker so bile uporabljene vrednosti stroškov opremljanja kvadratnega metra parcele in stroškov opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine, katere so določene, v nasprotju z določbami ZPNačrt in Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Navedbe iz v upravnem postopku vložene pritožbe še razširjata z dejstvi, ki se nanašajo na posamezne vrste komunalne opreme in sicer glede skupnih in obračunskih stroškov prometne infrastrukture, vodovodne infrastrukture, omrežja odprtih javnih površin ter omrežja objektov ravnanja z odpadki. Navajata, da zaradi nasprotja navedenega odloka z ZPNačrt in Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, sodišče tega odloka ne sme uporabiti, zato mora izpodbijano odločbo odpraviti kot nezakonito.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da preveritev izračuna komunalnega prispevka pokaže, da je odmera komunalnega prispevka za legalizacijo stanovanjske zgradbe pravilna. V primeru legalizacije gre za poseben primer obračuna komunalnega prispevka, ki ima podlago v tretjem odstavku 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Kot neutemeljene tožena stranka zavrača navedbe tožeče stranke, da je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v nasprotju z 11., 12. in 13. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Za presojanje tega je namreč pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki lahko opravi nadzor nad tovrstnimi akti ter Ustavno sodišče RS, ki presoja skladnost odlokov z zakonodajo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je po uveljavitvi predmetnega odloka opravilo nadzor nad zakonitostjo tega odloka in po opravljenem pregledu dne 11. 7. 2014 podalo ugotovitev, da neskladnosti odloka z veljavno prostorsko zakonodajo niso bile ugotovljene. Glede na to tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (79. člen ZPNačrt). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (četrti in peti odstavek 79. člena ZPNačrt). Občina, ki je pripravila program opremljanja, s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, o tem obvesti ministrstvo pristojno za prostor (štirinajsti odstavek 79. člena ZPNačrt).

Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja (74. člen ZPNačrt). Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (drugi odstavek 74. člena ZPNačrt). Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek 74. člena ZPNačrt). Na zahtevo ministrstva mora pristojni organ občinske uprave, ki je pripravil program opremljanja, tega posredovati ministrstvu najkasneje v 15 dneh po prejetju zahteve (četrti odstavek 74. člena ZPNačrt). Vlada podrobneje predpiše vsebino programa opremljanja (peti odstavek 75. člena ZPNačrt).

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor, oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).

Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Minister podrobneje predpiše merila iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 82. člena ZPNačrt). Občina lahko skladno s prejšnjima odstavkoma predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka (tretji odstavek 82. člena ZPNačrt).

Občina Ormož je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož.

Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1). Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti (drugi odstavek 64. člena ZDU-1). Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom (tretji odstavek 64. člena ZDU-1).

Temu sorodno določilo je tudi v 88.a členu Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS), ki določa, da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva vsako na svojem področju. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom in mu predlagati ustrezne rešite. Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z Ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta občine z Ustavo in zakonom.

Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi bistveno razširila navedbe, ki jih je podala v pritožbi zoper prvostopno odločbo, in jih dopolnila s konkretnimi podatki. Glede tega sodišče pojasnjuje, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Ker tožeča stranka takšnih okoliščin ne navaja, so tožbene navedbe, kolikor presegajo navedbe podane v upravnem postopku in pritožbi, nedopustna tožbena novota.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja zato, ker se ne strinja z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Temu očita neskladje z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč glede opredelitve skupnih in obračunskih stroškov za posamezne vrste komunalne infrastrukture, ne strinja se z obsegom javne infrastrukture, kot je določena v Programu opremljanja stavbnih zemljišč, zatrjuje pa tudi, da niso bila upoštevana vsa sredstva prejeta iz drugih virov.

Neupoštevajoč v tožbi navedena dejstva, ki po zgoraj obrazloženem predstavljajo nedopustno tožbeno novoto, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka glede neskladnosti Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč ostaja na nivoju pavšalnih nekonkretiziranih trditev. Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis). V obravnavanem primeru, upoštevajoč pravočasno (v upravnem postopku) podane ugovore tožeče stranke, sodišče takšne neskladnosti ni ugotovilo.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da v skladu s 64. členom ZDU-1 in 88.a členom ZLS nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, opravljajo ministrstva vsako na svojem področju. V konkretnem primeru je tak nadzor opravilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki ni ugotovilo neskladnosti navedenega Odloka z veljavno prostorsko zakonodajo, ugotovilo pa je določene pomote in vsebinske pomanjkljivosti in v zvezi s tem podalo priporočila.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.