Jedro

Navedenim zahtevam predlagatelj ni zadostil. Predlog je namreč vložen kot revizija, v njem pa predlagatelj ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče, in kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja in s tem povezana kratka predstavitev pravnega problema sta namreč bistvena elementa predloga za dopustitev revizije, saj ni naloga Vrhovnega sodišča, da iz argumentov, navedenih v predlogu, samo izlušči potencialno objektivno pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) v zadevi Javnega razpisa za sofinanciranje programov, dodelitev domicila in dodelitev uporabe prostora programom Letnega programa športa v MOL za leto 2019. Z navedeno odločbo je MOL zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev uporabe prostora za programa 1.4. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter 2.1.2. Dejavnosti vadbe in tekmovanj uradnih tekmovalnih sistemov za mlajše člane, ker tožnik ne izpolnjuje vseh v javnem razpisu določenih pogojev.

2. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnik na razpisu kandidiral z dvema športnima programoma, ki na podlagi 4. in 5. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) sodita na področje tekmovalnega športa. Za te programe sta bila v javnem razpisu določena posebna pogoja, in sicer včlanjenost športnega društva (prijavitelja) v nacionalno panožno športno zvezo (v nadaljevanju NPŠZ) in sodelovanje njegovih članov v uradnem tekmovalnem sistemu te zveze. Ni sporno, da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, saj ni član Karate zveze Slovenije, ki je krovna nacionalna panožna zveza za karate, ampak je član Zveze karate organizacij Slovenije, ki nima statusa NPŠZ. Prav tako se njegovi člani niso udeleževali tekmovanj pod okriljem NPŠZ. Po presoji Upravnega sodišča sta navedena pogoja zakonita, saj temeljita na določbah ZŠpo-1 in Odloka o izbiri in sofinanciranju dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v MOL, ki jih je tožena stranka pravilno uporabila in razložila. Pri programih s področja tekmovalnega športa je po presoji sodišča podan razumen in stvaren razlog za drugačno urejanje njihovega financiranja kot pri drugih programih, zato pogoja tudi nista diskriminatorna in ne posegata v ustavno pravico do enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. V njem zatrjuje nezakonitost posebnih pogojev javnega razpisa, zaradi česar naj bi bilo poseženo v njegove ustavno varovane pravice (enakost pred zakonom, svoboda delovanja). Upravnemu sodišču očita, da je določbe ZŠpo-1 razlagalo v nasprotju z Ustavo in diskriminatorno ter da je presojalo le skladnost v razpisu določenih in pri odločanju uporabljenih pogojev, ne pa tudi same zakonitosti teh pogojev, kar je bilo jedro tožbenih navedb. Do teh ugovorov se je sodišče opredelilo le pavšalno, kar kaže na arbitrarnost odločanja.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Iz te določbe izhaja, da je revizija kot izredno pravno sredstvo namenjena doseganju navedenih objektivnih ciljev. Temu sledi določba 367. b člena ZPP, ki med drugim določa, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

7. Navedenim zahtevam predlagatelj ni zadostil. Predlog je namreč vložen kot revizija, v njem pa predlagatelj ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče,1 in kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja in s tem povezana kratka predstavitev pravnega problema sta namreč bistvena elementa predloga za dopustitev revizije, saj ni naloga Vrhovnega sodišča, da iz argumentov, navedenih v predlogu, samo izlušči potencialno objektivno pomembno pravno vprašanje.

8. Predlagatelj nasprotuje v javnem razpisu določenima dodatnima pogojema, to je včlanjenosti v NPŠZ in sodelovanje njegovih članov v uradnem tekmovalnem sistemu te zveze. Na eni strani sicer trdi, da sta navedena pogoja nezakonita, namesto obrazložitve, v čem je njuna nezakonitost, pa se predlog osredotoča na neprimernost pogojev, s tem ko navaja, da so posebni pogoji potrebni in smiselni le za dodatne, selekcionirane oziroma napredovalne skupine, ne pa tudi za programe, pri katerih gre šele za usmerjanje otrok v morebitno tekmovalno kariero. Obenem tudi zatrjuje, da se je Upravno sodišče le pavšalno opredelilo do tožbenega ugovora nezakonitosti pogojev javnega razpisa, kar bi bilo mogoče razumeti kot ugovor nepopolne obrazložitve sodbe. Zgolj navržene so še trditve o neustavnosti določb ZŠpo-1 in njihovi neustrezni razlagi.

9. Vrhovno sodišče iz take vsebine predloga ne more na enostaven način in nedvoumno razbrati, na katero konkretno pravno vprašanje, relevantno za odločitev v zadevi, cilja predlagatelj in s katerimi razlogi utemeljuje napačnost stališč Upravnega sodišča v sodbi. Predlog je zato na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.

1 Prim. sklep II DoR 31/2022 z dne 16. 2. 2022, v katerem je Vrhovno sodišče obrazložilo, da ni treba, da predlog vsebuje le eno vprašalno poved oziroma da je v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.