Jedro

Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, in se zato v nadaljevanju pravilno ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Velenju I Kr 19813/2023. V obrazložitvi citira 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), navaja, da je tožnik samska oseba in po vpogledu v evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb ugotavlja, da znaša povprečni tožnikov mesečni dohodek iz naslova pokojnin v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje 1.278,16 EUR. Tako zaključuje, da njegov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 930,68 EUR. To pomeni, da presega limit za odobritev BPP, zato se organ ni spuščal v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi B. B., osebo C. C. in neimenovano uslužbenko, ki naj bi neupravičeno fotografirali po njegovem posestvu. Navaja, da je bil eno leto brez energije, nato se je pozanimal pri Varuhu človekovih pravic in dobil socialno pomoč. Nazaj je dobil tudi energijo. Navaja, da mu Okrožno sodišče ni dodelilo odvetnika, ki ga nujno potrebuje.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločanje brez glavne obravnave

4. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (glej točko 9 obrazložitve te sodbe), je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1.

K odločitvi sodišča

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v zvezi s postopkom pred Okrajnim sodiščem v Velenju I Kr 19813/2023.

7.Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8.Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9.Med strankama je nesporno, kar je ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.278,16 EUR mesečno. Sodišče še pojasnjuje, da iz navedenih tožnikovih dokazil (obvestilo o prometu na TRR tožnika in obvestilo ZPIZ o tožnikovi pokojnini) izhaja, da je na tožnikov TRR zaradi tožnikovih bremen izplačanih le 878,88 oz. 928,15 EUR. Tega pa tožnik v tožbi sploh ni zatrjeval (samih dokazov pa sodišče brez navedbe stranke ne more upoštevati).

10.Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj tožnika ugotavlja glede na njegove dohodke in njegovo premoženje, pri čemer se po 13. členu ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Med te zakonske izjeme po 13. členu ZUPJS, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP, ne spadajo zneski tožnikovih obveznosti na podlagi dveh izvršilnih naslovov za odvetnika I. I. in P., d.v.z.

11.Tožnik nenazadnje ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP, in se zato v nadaljevanju pravilno ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

12.Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato je tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1 Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/3 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 13

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.