Up-680/04 - 6

8. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Kmetijske zadruge A., z.o.o., Ž., ki jo zastopa njen predsednik B. B., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Kmetijske zadruge A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 816/2000 z dne 14. 7. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 2215/97 z dne 23. 5. 2000, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-0191/97 z dne 18. 6. 1997 in s sklepom Upravne enote Ptuj št. D 321-70/93-5-SE z dne 7. 4. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov, da se zahteva pritožnice za denacionalizacijo zavrne, ker pritožnica ni izkazala pravnega nasledstva po nekdanji Kmetijski zadrugi A.

Pritožnica meni, da izpodbijane upravne in sodne odločbe "hudo kršijo zadružno zakonodajo in zakonodajo o denacionalizaciji", ker Kmetijski zadrugi A. in njenim članom odrekajo pravico do pravnega nasledstva in s tem do vrnitve premoženja, ki si ga je leta 1973 nezakonito prilastilo Trgovsko podjetje C. C. To utemeljuje z "referati strokovnih oseb". V ustavni pritožbi opisuje potek pridružitve Kmetijske zadruge A. k Trgovskemu podjetju C. C., poslovanje obrata za kooperacijo A. pred in po pridružitvi in razloge za ukinitev obrata. Navaja, da sta bili ustanovljeni dve novi zadrugi: C. C., ki je bila ustanovljena iz dela C., in Kmetijska zadruga A. (ustavna pritožnica), ki naj bi jo ustanovili člani bivše zadruge in njihovi pravni nasledniki. Meni, da je edina pravna naslednica zadružnega premoženja ter s sklicevanjem na določbe Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - ZDen) in Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in nasl. - ZZad) in z razlago pomena teh določb utemeljuje, zakaj naj bi bila izpodbijana odločitev napačna. Ustavnemu sodišču predlaga, naj v skladu s 24. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) presodi zakonitost izpodbijanih aktov.

B.

3.Glede na to, da pritožnica izpodbija sodbi sodišč in odločbi upravnih organov, je Ustavno sodišče njeno vlogo štelo kot ustavno pritožbo in ne kot pobudo. S pobudo namreč pobudnik lahko predlaga začetek postopka za oceno ustavnosti ter zakonitosti predpisov in ne posamičnih aktov državnih organov. Po prvem odstavku 50. člena ZUstS pa lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pomeni, da Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in ne glede vprašanja, ali so izpodbijani posamični akti zakoniti (tj. ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava), kot to zmotno meni pritožnica.

4.Pritožnica sicer ne navaja, katera človekova pravica ali temeljna svoboščina naj bi ji bila z izpodbijanimi sodnimi in upravnimi odločbami kršena. Z očitkom o "hudi kršitvi zadružne zakonodaje in zakonodaje o denacionalizaciji" pa po vsebini zatrjuje, da je izpodbijana odločitev očitno napačna in zato arbitrarna, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar je ta očitek neutemeljen. Oceno, da gre za arbitrarno odločitev Ustavno sodišče lahko izreče le v primeru, ko je sodna odločba že na prvi pogled napačna oziroma je sodišče sploh ni utemeljilo s pravnimi argumenti, zaradi česar bi bil lahko utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev - torej povsem arbitrarno.

Tega pa izpodbijanima sodbama in upravnima odločbama ni mogoče očitati. Sodišči in upravna organa so namreč svoje odločitve utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Na drugačno oceno Ustavnega sodišča ne morejo vplivati niti navedbe pritožnice o nezakonitem izbrisu bivše Kmetijske zadruge A. V postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane odločbe, namreč ni mogoče presojati domnevne nezakonitosti statusnih sprememb oziroma domnevne nezakonitosti sporazumov, ki so bili podlaga za statusne spremembe. Pritožnica pa ne navaja, da bi bile te nezakonitosti že pravnomočno ugotovljene v ustreznem postopku.

Zgolj dejstvo, da se pritožnica z izpodbijano odločitvijo ne strinja in da pravo glede vprašanja pravnega nasledstva pravnih oseb razume drugače od upravnih organov in sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan