Jedro

Če je za izpolnjevanje nalog delovnega mesta potrebno znanje tujih jezikov, delodajalec pa že po treh dneh ugotovi, da jih delavec ne obvlada v takšni meri, da bi svoje delovne obveznosti lahko izpolnjeval v skladu z njegovimi pričakovanji, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan čakati do poteka poskusne dobe oziroma vsaj polovice le-te.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu (prva alineja I. točke izreka) razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (vsebinsko enak zahtevek je tožnica v primarnem delu postavila dvakrat in nato še dvakrat v podrednem), za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja (do vrnitve ali do 30. 11. 2014) in za ugotovitev ničnosti 17. člena pogodbe o zaposlitvi o poskusnem delu (tudi tak zahtevek je postavljen dvakrat), za vrnitev na delo in za razvezo pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je bil pogoj za zasedbo delovnega mesta poslovna sekretarka znanje dveh tujih jezikov, angleškega in nemškega, ki ju tožnica ni obvladala, oziroma je prvega obvladala slabo, drugega pa sploh ne. Čeprav je bila tožnica v obdobju trajanja pogodbe o zaposlitvi na delu le tri delovne dni, je pomanjkljivo znanje tujih jezikov, ko ga je tožena stranka ugotovila, po stališču sodišča prve stopnje predstavljalo zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožničini pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugodilo in (po nepotrebnem) odpoved še razveljavilo, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja, razveljavilo pa jo je v delu o zavrnitvi zahtevka za vrnitev na delo, za ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 30. 11. 2014, plačilo 6.052,56 EUR bruto in glede stroškov postopka. Ocenilo je, da zgolj tridnevno spremljanje tožničinega dela (preostali čas trajanja pogodbe o zaposlitvi je bila odsotna z dela zaradi bolezni) ne zadošča za redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje glede spremembe prvostopenjske sodbe v drugem in tretjem odstavku I/1. točke izreka, s katero je sodišče druge stopnje ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (1. alineja I. točke izreka), je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da delodajalcu, ki že takoj ugotovi, da poskusno delo ne bo uspešno opravljeno, ni treba čakati na potek dobe, določene za poskusno delo oziroma najmanj polovico le-te. Tožnica ni obvladala nemškega jezika, angleškega pa zelo slabo; oboje je bil poglavitni pogoj za zasedbo delovnega mesta. V treh mesecih se jezika ni mogoče naučiti. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podredno pa razveljavitev.

4. Tožnica v obsežnem odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusilo izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revizija bistvene kršitve določb pravdnega postopka očita le pavšalno, zato z vidika tega in tako opredeljenega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni niti dovoljeno niti mogoče preizkusiti.

8. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

9. Revizija ima prav, da delodajalcu ni treba čakati na potek poskusne dobe, če že pred iztekom ugotovi, da poskusno delo ni (in ne bo) uspešno opravljeno. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013) drugače od prej veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru neuspešnega poskusnega dela. Po četrtem odstavku 125. člena prejšnjega ZDR delodajalec v času trajanja poskusnega dela ni smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so bili podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka prenehanja delodajalca ali prisilne poravnave. Po četrtem odstavku 125. člena sedaj veljavnega zakona (pogodba o zaposlitvi s poskusnim delom je bila sklenjena 30. 5. 2013, torej po 12. 4. 2013, ko je začel veljati ZDR-1) lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. 10. Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na uspešno opravljanje dela na delovnem mestu, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec (1). Ni nemogoče, da to ugotovi že po zelo kratkem času (v nekaj dneh). Zato je stališče sodišča druge stopnje, da to v nobenem primeru ni možno, zmotno. Prav v primeru, kot je obravnavani, bi lahko delodajalec tudi že po treh dneh ugotovil, da poskusno delo ni (in tudi v primeru čakanja na potek poskusne dobe ne bo) uspešno opravljeno. Če je za izpolnjevanje nalog delovnega mesta potrebno znanje tujih jezikov, delodajalec pa že po treh dneh ugotovi, da jih delavec ne obvlada v takšni meri, da bi svoje delovne obveznosti lahko izpolnjeval v skladu z njegovimi pričakovanji, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan čakati do poteka poskusne dobe oziroma vsaj polovice le-te (2).

11. Zaradi zmotnega stališča, da delavec v samo treh dneh ne more pokazati svojih znanj in sposobnosti, sodišče druge stopnje na druge pritožbene navedbe ni odgovorilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem sojenju naj sodišče druge stopnje, upoštevaje izhodišče, da je v določenih primerih tudi po treh dneh mogoče ugotoviti, da poskusno delo ni uspešno opravljeno, zavzame stališče tudi do ostalih pritožbenih navedb.

Op. št. (1): VIII Ips 301/2010 z dne 7. 11. 2011. Op. št. (2): Zadeva, na katero se sklicuje sodišče (Pdp 1751/2002 z dne 17. 6. 2004) ni primerljiva, saj se nanaša na obdobje veljavnosti ZDR iz leta 1990.