Jedro

Pritožnici je pritrditi, da je s tem, ko je prenehalo najemno razmerje, prenehalo tudi podnajemno razmerje, sklenjeno s toženo stranko kot podnajemnikom. Tako stališče ima podlago v 2. odst. 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Po citiranem določilu namreč s prenehanjem najemne pogodbe ex lege preneha tudi podnajemna pogodba.

Sta pravdni stranki vse do 30.6.1996 izpolnjevali podnajemno pogodbo, ki ji je sicer manjkala v 2. odst. 8. člena ZPSPP predpisana oblika, zato je zaključiti, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna podnajemna pogodba.Z izpolnjevanjem ustno sklenjene pogodbe pa je prišlo do konvalidacije pogodbe, ki ji je manjkala oblika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. 1. in II. 2. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopenjsko sodišče zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 97/02107 z dne 28.11.1997 razveljavilo v 1. točki glede glavnice 427.750,90 SIT ter za zakonske zamudne obresti od zneskov 394.512,10 SIT od 30.12.1995 do 2.2.1996, od 394.512,10 SIT od 4.1.1996 do 2.2.1996, od 214.303,54 SIT od 3.2.1996 dalje do plačila in od 216.300,17 SIT od 21.3.1996 dalje do plačila in v tem delu postopek ustavilo (I. 1. točka izreka), razširitev tožbe je dovolilo (I. 2.točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da mora tožeči stranki plačati glavnico v znesku 1.982.811,62 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 97.742,00 SIT od 21.3.1996 do plačila, od zneska 433.040,20 SIT od 5.7.1996 do 30.7.1996, od zneska 400.000,00 SIT od 31.7.1996 do 9.8.1996, od zneska 350.000,00 SIT od 10.8.1996 do 13.8.1996, od zneska 300.000,00 SIT od 14.8.1996 do 21.8.1996, od zneska 250.000,00 SIT od 22.8.1996 do 11.9.1996, od zneska 200.000,00 SIT od 12.9.1996 do 14.10.1996, od zneska 150.000,00 SIT od 15.10.1996 do plačila, od zneska 430.051,85 SIT od 24.8.1996 do plačila, od zneska 430.367,60 SIT od 30.9.1996 do plačila, od zneska 433.331,75 SIT od 15.10.1996 do plačila in od zneska 438.465,50 SIT od 15.11.1996 dalje do plačila ter povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 64.597,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.11.1997 dalje do plačila (II. 1. točka izreka) ter povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 211.029,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2001 dalje do plačila (II. 2. izreka sodbe).

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP in predlagala spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnici je pritrditi, da je s tem, ko je prenehalo najemno razmerje, sklenjeno med G d.d. in B d.d., kot najemodajalcema in Q d.o.o. kot najemnikom, prenehalo tudi podnajemno razmerje, sklenjeno s toženo stranko kot podnajemnikom. Tako stališče ima podlago v 2. odst. 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. RS 18/74 in 34/88, v nadaljevanju ZPSPP). Po citiranem določilu namreč s prenehanjem najemne pogodbe ex lege preneha tudi podnajemna pogodba.

Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, ki jih pritožnica ne izpodbija, pa izhaja, da je sporni poslovni prostor vzela dne 1.11.1995 v najem tožeča stranka, da je ta poslovni prostor tudi po tem datumu uporabljala tožena stranka in da je zanj vse do 30.6.1996 plačevala tudi najemnino v višini, ki je bila določena v podnajemni pogodbi s Q d.o.o. (v prilogi A11). Čim pa je tako, sta pravdni stranki vse do 30.6.1996 izpolnjevali podnajemno pogodbo, ki ji je sicer manjkala v 2. odst. 8. člena ZPSPP predpisana oblika, zato je zaključiti, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna podnajemna pogodba z vsebino, ki jo je opredeljevala podnajemna pogodba, sklenjena med toženo stranko in Q d.o.o.. Z izpolnjevanjem ustno sklenjene pogodbe pa je prišlo do konvalidacije pogodbe, ki ji je manjkala oblika. Po 1. odst. 70. člena ZOR sicer pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. V tem določilu predpisano sankcijo pa je omilil 73. člen ZOR, po katerem je veljavna tudi pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti iz nje, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega. Kaj drugega pa iz ZPSPP ne izhaja.

Ustno med pravdnima strankama sklenjena podnajemna pogodba je torej veljavna, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno presojalo obstoj obveznosti tožene stranke, ki iz nje izhajajo.

Zaradi trditev tožene stranke, da se je obseg poslovnega postora, ki ga je uporabljala, po 1.7.1996 zaradi prenovitvenih del bistveno zmanjšal (s prejšnjih 125,11 m2 na 32,5 m2), je sodišče prve stopnje izvedlo predlagane dokaze z zaslišanjem številnih prič in pri oceni njihovih izpovedb izčrpno obrazložilo, zakaj in kateri priči priznava verodostojnost. Tako dokazno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodišče izpovedb vseh prič ni dovolj kritično presojalo. Na drugačno presojo ne more vplivati niti vsebina dopisa tožeče stranke toženi stranki z dne 25.11.1996 (priloga B1), na katero v pritožbi opozarja tožena stranka in ki naj bi ga prvostopenjsko sodišče ne presojalo dovolj kritično. Zmanjšanje obsega uporabe poslovnega prostora naj bi izhajala iz teksta dopisa o zmanjšanju prostora za 50 cm "ki ga trenutno zasedate", in se tožeča stranka ni sklicevala na poslovni prostor po najemni pogodbi. Zgolj navedna besedna zveza "ki ga trenutno zasedate" niti v povezavi z izpovedbami prič (ki jim prvostopenjsko sodišče iz razlogov izpodbijane sodbe ni poklonilo vere), še ne dokazuje zmajšanja obsega poslovnega prostora, ki ga je imela v podnajemu tožena stranka.

Neutemeljeno pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, ker ni upoštevalo trditev tožene stranke, da spornih računov za najemnino za čas od septembra do novembra 1996 tožena stranka ni prejela. Sodišče skladno s 1. odst. 286. člena ZPP sme presojati le tista dejstva in dokaze, ki jih pravdni stranki navajata in predlagata najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Nova dejstva in dokaze, podane na kasnejših narokih, pa sme presojati le, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je sodišče opravilo dne 21.6.2001, zakonita zastopnica tožene stranke pa je šele na drugem naroku dne 6.9.2001 navajala, da tožena stranka računov ni prejela. Pri tem pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj navedenega dejstva tožena stranka ne bi mogla že pravočasno navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče zato navedenega dejstva upravičeno skladno s 4. odst. 286. člena ZPP ni presojalo.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Ker tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k boljši razjasnitvi zadeve, njeni stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni stroški. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da jih je dolžna nositi sama.