Jedro

Če je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel in je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi proti odločbi tožene stranke z dne 10.6.1999 in jo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1759/96-11 z dne 1.4.1999, ugodila tožnikovi pritožbi in spremenila odločbo Upravne enote D. z dne 18.4.1996 v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti cenilne enote za ugotovljeno razliko med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč, ki znaša 80.000 cenilnih enot, in tožniku priznala odškodnino zaradi razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč v višini 80.000 cenilnih enot oziroma 312.800,00 SIT, v ostalem delu pa odločila, da ostane navedena odločba organa prve stopnje nespremenjena. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje dodelil tožniku parcele št. 1267/1, 1340 in 1353 k.o. P. v skupni izmeri 30.429 m2 v zameno za v komasacijski sklad vložene parcele št. 561/1, 601, 604, 607, 608/1, 612/3, 613/4 in 918 iste k.o. v skupni izmeri 38.211 m2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja sodišče prve stopnje, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o tem, na kakšen način in po kakšnih merilih je tožena stranka ugotovila tržno vrednost zemljišč in določila višino denarne odškodnine, zoper katero ugovarja tožnik. Tudi v upravnih spisih ni mnenja izvedenca kmetijske stroke A.E., na katerega se sklicuje tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka tudi na ponoven poziv z dne 27.1.2000 sodišču prve stopnje ni poslala navedenega izvedeniškega mnenja, je sodišče prve stopnje odločilo brez manjkajočih upravnih spisov in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka morala obrazložiti izračun višine denarne odškodnine. Kot nedovoljene pa sodišče prve stopnje zavrača tožbene ugovore v zvezi z vrnitvijo parcele, ki leži na drugi strani melioracijskega jarka, po kateri poteka tudi vodovodna cev za tožnikovo napeljavo, in ugovore, ki se nanašajo na izvedbo melioracije oziroma na postopke v zvezi s priključitvijo dela njegove parcele k sosedovi parceli parc. št. 1314. V zvezi s temi tožbenimi ugovori sodišče prve stopnje ugotavlja, da je o njih v celoti že bilo odločeno s sodbo U 1759/96-11, ki je postala pravnomočna dne 24.4.1999, kar pa po določbi 6. točke 1. odstavka 34. člena ZUS izključuje možnost, da bi jih stranka kar naprej ponavljala.

Tožnik v pritožbi navaja, da je glavni razlog za njegovo nestrinjanje s komasacijo ugovor oziroma zahtevek za vrnitev parcele, št. 613/2 v izmeri 2a 84 m2, na kateri je položen tudi vodovodni priključek za njegovo hišo. V pritožbi ponavlja navedeni ugovor oziroma zahtevek za dodelitev navedene parcele njemu in zatrjuje, da bi moral imeti do vodovodne napeljave prost dostop.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena in jo je moralo sodišče zavreči. Pravovarstveni interes je možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki se v zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena.

V obravnavanem primeru je s tožbo izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1759/96-11 z dne 1.4.1999, ugodila tožnikovi pritožbi in spremenila navedeno odločbo organa prve stopnje v delu, ki se nanaša na višino denarne odškodnine zaradi razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč. Z navedeno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, ki je postala dne 24.4.1999 pravnomočna, je bilo toženi stranki naloženo, da v ponovljenem postopku ponovno odloči le o višini denarne odškodnine, in sicer naj upošteva določbo 2. odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju KZ) in v skladu z določbami KZ upošteva tržno vrednost zemljišč. Z navedeno sodbo je bilo pravnomočno odločeno tudi o ugovoru tožnika glede melioracijskega jarka. In sicer je bil tudi ta ugovor, kot drugi tožnikovi ugovori o razdelitvi parcel, zavrnjen. Glede na navedeno je predmet odločanja v ponovljenem postopku le višina denarne odškodnine zaradi razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč.

To pomeni, da je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijano določbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ker si pritožnik s pritožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati, po presoji pritožbenega sodišča, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, jo je na podlagi 352. člena Z akona o pravdnem postopku, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, kot nedovoljeno zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.