Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 2370/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.2370.2009 Civilni oddelek

vrnitev v prejšnje stanje upravičen razlog krivdno ravnanje tretjega nepravilna vročitev napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog
Višje sodišče v Ljubljani
23. september 2009

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev, ki so zahtevali vrnitev v prejšnje stanje zaradi domnevne napake pri vročanju tožbe. Sodišče je ugotovilo, da toženci niso izkazali upravičenega razloga za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo, saj niso dokazali, da bi bili neobveščeni o tožbi zaradi ravnanja tožnice. Pritožbeno sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da pritožniki nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.
  • Upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanjeAli so obstajali upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti?
  • Napake pri vročanjuAli je sodišče prve stopnje zagrešilo pri vročanju tožbe in ali to predstavlja razlog za vrnitev v prejšnje stanje?
  • Zaslišanje tožencevAli je sodišče prve stopnje kršilo pravice tožencev do zaslišanja in izvajanja dokazov?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upravičen vzrok pri presoji predloga za vrnitev v prejšnje stanje so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Toženka ni trdila, niti izpovedala, da ima tudi tožnica ključ skupnega nabiralnika, zato se izkaže pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pregled toženkine pošte in njena zavrnitev s strani tožnice ne predstavlja okoliščine, ki bi verjetno izkazovala obstoj opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Če meni pritožba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo napake pri vročanju, je ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi z preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki in tožnica nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvega toženca B. Bu., druge toženke I. B., tretje toženke M. H. in pete toženke B. Bo. za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 2. 2009. Naložilo jim je, da povrnejo tožnici 280,91 EUR stroškov postopka, ki so nastali v zvezi s predlogom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper sklep so se pravočasno pritožili zgoraj navedeni toženci, ki uveljavljajo pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker menijo, da sodišče prve stopnje ni opravilo vseh potrebnih dejanj, ni učinkovito vodilo postopka in tožencem ni omogočilo izvajanja predlaganih dokazov. V pritožbi ponavljajo, da niso bili seznanjeni o tem, da je tožnica zoper njih vložila novo tožbo o stvari, ki je že bila pravnomočno razsojena. Šele na zapuščinski obravnavi so to izvedeli in vpogledali v predmetni spis. Pritožniki, glede na to, da so ostali štirje toženci prejeli tožbo in pripoznali zahtevek, sumijo, da jim tožba namenoma ni bila vročena. Prepričani so, da se je tožnica poslužila zvijače in uredila, da ne bodo prejeli tožbe, saj bi dosegla izdajo sodbe brez izvedbe obravnave. Da gre za nedopustno ravnanje tožnice kaže dejstvo, da je kmalu potem, ko je že bilo o stvari pravnomočno razsojeno (zahtevek zavrnjen) v pravdi I P 1059/2007, vložila novo tožbo z enakim zahtevkom. Pritožniki zato menijo, da bi sodišču prve stopnje moralo zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje obravnavati s posebno pozornostjo in paziti na vse okoliščine, ki kažejo na to, da pritožniki zaradi delovanja tožnice ali sedmo toženke T. B. in posledične nepravilne vročitve, niso bili seznanjeni s tožbo. Sodišče prve stopnje se ni oziralo na navedbe in dokaze pritožnikov, temveč je vso svojo vero brez osnove podelilo tožnici. Ni upoštevalo izpovedi pritožnice - toženke I. B. - ki je prepričljivo izpovedala, da je s tožnico v sporu, da ima s tožnico in toženko T. B. skupen poštni nabiralnik, do katerega imajo dostop vse tri. Toženka je tudi izpovedala, da se je tožnica večkrat vtikala v njeno pošto in jo v preteklosti prebirala. Tožnica pa je v preteklosti tudi skrivala njeno pošto, tako da je verjetno, da sta, ali tožnica ali toženka T. B., skrili obvestili o prispeli sodni pošiljki. V ravnanju pritožnice ni najti nobene krivde, da ni odgovorila na tožbo. Če bi sodišče sledilo izpovedi pritožnice I. B., bi ugotovilo, da so obstajale možnosti, da ta brez svoje krivde ni bila seznanjena z obvestiloma o prispeli pošti. Sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov in preverilo, ali so toženci B. Bu., M. H. in B. Bo. bili dejansko seznanjeni s tožbo ali pa je sodne pošiljke prevzel kdo drug. Zaslišati bi moralo vse tri tožence v zvezi z okoliščinami domnevne vročitve tožbe, saj bi z njihovim zaslišanjem lahko ugotovilo dejansko stanje in pristnost njihovih podpisov na vročilnicah, ki se nahajajo v spisu. Ker jih sodišče ni zaslišalo, so bile kršene njihove pravice do navajanja in izvajanja predlaganih dokazov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožniki so v dopolnitvi pritožbe predložili nov dokaz (fotokopijo upravne pošiljke z dne 6. 7. 2009 ) in pojasnili, da sta tožnica in toženka T. B. na podlagi obvestila o prispeli pošiljki odprli pošiljko I. B. in se z njeno vsebino seznanili, potem pa jo vrnili na pošto, kar kaže, da toženka I. B. ne prejema vse pošte, ki je nanjo naslovljena.

Pritožba in dopolnitev pritožbe sta bili vročeni tožnici, ki je nanju odgovorila. V svojem odgovoru na pritožbo je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, v odgovoru na dopolnitev pritožbe pa njeno zavrženje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dopolnitev pritožbe z dne 10. 7. 2009, prepozna, saj je bila vložena po preteku pritožbenega roka (333. člen ZPP), ki je prekluzivne narave. Tudi dopolnitev pritožbe, v kateri se navajajo nova dejstva in dokazi (če naj se jih upošteva), mora biti vložena v tem roku. Zato pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni upoštevalo in je izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov uveljavljenih v pravočasni pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede dejanskih in pravnih zaključkov prvostopnega sodišča, kar pomeni, da je izpodbijani sklep pravilen in nista podana smiselno zatrjevana pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Če stranka zamudi narok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (1. odstavek 116. člena ZPP). Upravičen vzrok so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

Pritožbene trditve, da je tožnica z zvijačo uredila, da toženci ne bodo prejeli tožbe, so povsem pavšalne in brez osnove. Srž pritožbe je dejstvo, da je tožnica vložila zoper tožence novo tožbo. Po podatkih v spisu je razbrati, da je bila prva tožba vložena le proti pritožnikom (I P 1059/2007) in je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen, ker tožnica ni tožila prave stranke. Dediči po zapustniku so nujni sosporniki, saj gre za spor med sodedeči o obsegu zapuščine, zato morajo biti toženi vsi dediči. V obravnavani zadevi so sedaj toženi vsi sodediči. Takšno ravnanje ne predstavlja okoliščine, ki bi kazala na upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Toženka I. B. je kot upravičen vzrok za zamudo pri vložitvi odgovora na tožbo zatrjevala, da je možno, da ji je tožnica, s katero živita na istem naslovu in imata skupni nabiralnik, obvestilo o prispeli pošiljki, katerega ni prejela, skrila ali ga celo vrgla stran. Toženka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni trdila, da bi bila zamuda roka posledica ravnanja toženke T. B., zato pritožbene trditve v tej smeri predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ni smelo presojati. Po 1. odst. 337. člena ZPP je mogoče v pritožbi navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti do konca glavne obravnave. Teh ekskulpacijskih razlogov pritožnica ni niti zatrjevala, še manj verjetno izkazala. Zato se je pritožbeno sodišče omejilo le na pritožbene razloge, ki se nanašajo na zatrjevano krivdno ravnanje tožnice. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo toženkinih trditev in dokazov v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku, glede njenih trditev in trditev tožnice v odgovoru na predlog, zaslišalo toženko I. B., in njeno izpoved tudi prepričljivo dokazno ocenilo, v skladu z 8. členom ZPP. Res je toženka povedala, da se je tožnica v njeno pošto „vtikala“ (ko je enkrat prebrala in prepisala vsebino kartice naslovljene na toženko, ki jo je sicer prejela in ko je tožnica njeno pošto zavrnila iz razloga, ker naslovnik ni znan), vendar pri tem ni mogoče prezreti tudi njeno izpoved, da imata ključ nabiralnika (ki je skupen pravdnima strankama, na njem pa ni navedenega imena) le njen sin in ona, ni pa vedela ali ima ključ tudi tožnica ali njena sestra, toženka T. B.. Kot možno je označila trditev tožnice, da ima ključe nabiralnika le njena sestra. Toženka sploh ni trdila, niti izpovedala, da ima tudi tožnica ključ skupnega nabiralnika, zato se izkaže pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pregled toženkine pošte in njena zavrnitev, ne predstavljata okoliščine, ki bi verjetno izkazovala obstoj opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zgolj možnost, da ji je tožnica obvestilo o prispelem sodnem pisanju vzela iz nabiralnika, pri čemer tožnica ni izpovedala, da je tožnica že v preteklosti skrila pošto, ne zadošča za drugačen zaključek. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako pritožnica ni verjetno dokazala, da je zamudila rok za odgovor na tožbo zaradi krivdnega ravnanja tožnice. Dokazno breme za izkaz razlogov za vrnitev v prejšnje stanje pa je na njej.

Toženci B. Bu., M. H. in B. Bo. (prvi, tretji in peti toženec) pa so v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajali, da niso bili seznanjeni z novo tožbo in da se ne spominjajo, da bi jo prejeli, da pa ne izključujejo možnosti, da podpisi na povratnicah niso njihovi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženci niso izrecno zatrjevali, da podpisi niso njihovi, ampak dopuščajo le možnost, da niso. Predlagali so sicer, da jih sodišče zasliši zato, da bi se opravil pregled podpisov na povratnicah, ki se nahajajo v spisu, saj s samimi podpisi na njih še niso seznanjeni in tudi niso mogli preveriti, ali so podpisi res njihovi, vendar s takšnim predlogom ne morejo uspeti. Prvič zato, ker izvedba dokaza ni namenjena pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi stranka šele oblikovala trditveno podlago predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Z njimi mora stranka torej razpolagati že pred vložitvijo predloga pri sodišču. Namen dokaznega postopka je namreč dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP). Drugič pa zato, ker je treba pritrditi sodišču prve stopnje, da dokazni predlog tožencev za svoje zaslišanje ni primeren za dokazovanje dejstva, ali so toženci podpisali povratnico o vročitvi tožbe. Če bi toženci menili da podpisi niso pristni, bi za to morali predlagati ustrezen dokaz, to pa bi bil dokaz z izvedencem za preiskave rokopisov in podpisov, tega pa niso storili. Ni podana zatrjevana bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ne glede na navedeno, pa trditve prvega, tretjega in petega toženca, da jim v postopku ni bila pravilno vročena tožba (da je sodišče zagrešilo napako pri vročanju), niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog v zvezi s preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje (glej dr. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2005, str. 476). Ker je vročitev tožbe s pozivom na odgovor izkazana, saj se v spisu nahajajo podpisane vročilnice o vročitvi tožbe vsem trem tožencem, ni nobenega dvoma, da je predlog za vrnitev prejšnje stanje neutemeljen in zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje.

Ker je pritožba neutemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavka 350. člena ZPP), je na podlagi na podlagi 2. točke 265. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve pritožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve in zato ni bil potreben (155. člen ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdne stranke same krijejo stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia