Jedro

Skladno z določilom drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predložnih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Le če bi sodišče prve stopnje kršilo to določilo, bi bil pritožbeni razlog, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo sodbo brez obravnave, utemeljen. Da se je to zgodilo, pa pritožnica ne navaja.

Drži, da po določilu prvega odstavka 375. člena OZ od zapadlih pa neplačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, vendar le, če zakon ne določa drugače. Za procesne obresti pa omenjeni zakon v 381. členu določa, da jih je mogoče zahtevati od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.815,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2019 do plačila (I. točka izreka) in ji povrniti njene izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 4. 2019 do plačila ter nadaljnje pravdne stroške v znesku 404,99 EUR s pripadki (II. točka izreka). V obrazložitvi je pojasnilo, da je toženka pri tožnici, katere glavne dejavnosti je proizvodnja in prodaja moke, kruha in pekovskih izdelkov ter peciva, kupovala blago, ki je specificirano v 35 zapadlih in neplačanih računih. Kupovala je torej kruh, pekovske izdelke, pecivo in slaščice, dobavljenega blaga pa ni plačala. Znesek neplačanih računov znaša 3.281,19 EUR, znesek kapitaliziranih zamudnih obresti od zapadlosti vsakega računa do 20. 3. 2019 pa 534,12 EUR. Skupni dolg toženke tedaj znaša 3.815,31 EUR. Ugotovilo je, da nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka. Zato je v dokazne namene prebralo le listine v spisu. Ker je dejansko stanje razvidno iz listin, toženka pa po tistem, ko je tožnica dopolnila sodbo, njenih navedb ni več prerekala, je izdalo sodbo brez obravnave. Svojo odločitev je oprlo na določilo 435. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki v prvem odstavku definira pojem prodajne pogodbe.

**Pritožba toženke in odgovor tožnice**

2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in povrnitev pravdnih stroškov, povezanih s sodno takso.

3. V odgovoru na pritožbo pa je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

4. Pritožba ni utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah ZPP za spore majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da je na dejansko stanje, kakršno je ugotovljeno v prvostopenjski sodbi, pritožbeno sodišče vezano. Postopkovnih kršitev, ki so relativne narave, pa pri odločanju o pritožbi ne sme upoštevati.

6. O pritožbi proti sodbi je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

_Odgovori na posamezne pritožbene očitke_

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ, da je izdalo sodbo brez obravnave, pa bi jo bilo _moralo opraviti, da bi se razjasnila vsa dejstva in okoliščine_. Pritožbena utemeljitev te kršitve kaže na to, da pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga pa, kot je pojasnjeno zgoraj (5. točka obrazložitve) v postopku za spore majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Ne nazadnje sta bili o tem obe pravdni stranki poučeni tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

8. Skladno z določilom drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predložnih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Le če bi sodišče prve stopnje kršilo to določilo, bi bil pritožbeni razlog, da je _sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP_, _ker je izdalo sodbo brez obravnave_, utemeljen. Da se je to zgodilo, pa pritožnica ne navaja.

9. Kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica utemeljuje z navedbo, da _tožnica k dopolnitvi tožbe ni predložila pooblastila_. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pooblastilo odvetniške pisarne R. d. o. o. nahaja v prilogi A1, nosi datum 23. 8. 2019, v spis pa ga je tožnica vložila z vlogo z dne 27. 8. 2019. 10. Pritožbena navedba, da _je_ _sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da ima sodba pomanjkljivosti zaradi dejstva, da v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti nejasni_, je do te mere nekonkretizirana, da pritožbeno sodišče nanjo ne more odgovoriti.

11. Isto velja za pritožbeno navedbo, da _sodišče ni presojalo vseh navedb tožeče in tožene stranke_ ter za pritožbeno navedbo, da _toženka ni naročila vsega dobavljenega dolga, česar sodišče ni preverjalo_. Poleg tega s slednjo to navedbo pritožnica uveljavlja neupošteven pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

12. Zmotno uporabo materialnega prava pritožnica utemeljuje z navedbo, da je tožnica v glavnico vračunala zakonske zamudne obresti do 20. 3. 2019, ko je vložila predlog za izvršbo. Obrestovanje obresti pa je nezakonito.

13. Tudi ta pritožbeni razlog je neutemeljen. Drži, da po določilu prvega odstavka 375. člena OZ od zapadlih pa neplačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, vendar le, če zakon ne določa drugače. Za procesne obresti pa zakon v 381. členu OZ določa, da jih mogoče zahtevati od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožnica je od dolžnih zneskov izračunala zamudne obresti od zapadlosti vsakega računa do 20. 3. 2019. Predlog za izvršbo je vložila 28. 3. 2019 in šele od tega dne je zahtevala plačilo procesnih obresti, kar je povsem skladno z zakonom.

14. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

15. Toženka s pritožbo ni bila uspešna. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka za plačane sodne takse. Svoje stroške pritožbenega postopka pa tožnica sama nosi zato, ker pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo v tej resnično enostavni in jasni zadevi šteje za nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).