Jedro

V takšnih okoliščinah, ko je torej laična stranka zaradi svoje nevednosti znotraj prekluzivnega roka za opravo procesnega dejanja, vložila prošnjo za BPP osebno na nepristojni organ, za katerega ni jasno, ali je stranko na svojo nepristojnost opozoril, na pristojni organ pa je, čeprav je bilo očitno, da se zaradi teka kratkega (zgolj 8-dnevnega roka) mudi, prošnjo odposlal po pošti šele čez 5 dni, tako da jo je ta prejel šele 7 dni po njeni vložitvi, tožena stranka ni pravilno uporabila določbe tretjega odstavka 36. člena ZBPP. Tožniku namreč ni mogoče pripisati odlašanja oziroma zamude z vložitvijo prošnje za BPP, pač pa zgolj nevednost glede pristojnega organa, kar smiselno zatrjuje v tožbi. Poleg tega ne more biti razlog za zavrženje niti ocena tožene stranke, da ne bi mogla pravočasno zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje BPP, saj je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku roka za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je BPP odobrena, lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.Glede na izrazito pravno laičnost in glede na zelo kratek rok, določen v pozivu I U 1950/2024-4 z dne 15. 11. 2024, tudi očitek tožniku, da ni zaprosil za podaljšanje roka, ni utemeljen, saj je uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje mogoča tudi glede rokov, ki bi jih bilo mogoče podaljšati, pa tudi sicer je treba upoštevati, da je tožnik v treh dneh po prejemu poziva odšel na (sicer nepristojni) organ za BPP in zaprosil za BPP. V tem smislu ima težo tožbena navedba, da je tožnik v najkrajšem možnem času naredil vse, kar je mogel.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 345/2024-3 z dne 17. 12. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve tožbe v postopku, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. I U 1950/2024.

2.Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožnik dne 22. 11. 2024 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je kot pravno zadevo navedel: "zaostali regres izpred 2 let od moje najnižje pokojnine." Prošnji je priložil poziv k dopolnitvi oziroma odpravi pomanjkljivosti tožbe Upravnega sodišča RS I U 1950/2024-4. Prošnja je bila odstopljena toženi stranki v pristojno reševanje, ki je ugotovila, da tožnik smiselno prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dopolnitve tožbe v zadevi I U 1950/2024.

3.Tožena stranka je na podlagi 175. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti vpogledala v spis I U 1950/2024 in ugotovila, da je tožnik dne 11. 11. 2024 vložil tožbo, glede katere je sodišče ugotovilo, da je nepopolna in nejasna. Posledično je bil prosilec s priloženim pozivom k dopolnitvi tožbe pozvan, da v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti, pri čemer ga je sodišče opozorilo, da bo v nasprotnem primeru na podlagi 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo s sklepom zavrglo. Iz podatkov sodnega spisa je nadalje razvidno, da je bil tožniku poziv na odpravo pomanjkljivosti osebno vročen 19. 11. 2024, 8-dnevni rok za dopolnitev tožbe pa se je iztekel dne 27. 11. 2024. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP vložil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 22. 11. 2024, tožena stranka pa jo je prejela šele dne 29. 11. 2024, torej po izteku 8-dnevnega roka za dopolnitev tožbe, pri čemer iz sodnega spisa izhaja, da tožnik ni vložil prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe.

4.Sklicujoč se na določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tožena stranka ugotovila, da ni pravočasno prejela tožnikove prošnje za dodelitev BPP, to je vsaj tri delovne dni pred iztekom roka za vložitev dopolnitve tožbe, zato je prošnjo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZBPP zavrgla kot prepozno. Dodala je, da glede na to, da je prošnjo prejela, ko se je rok za dopolnitev tožbe že iztekel in ker tožnik ni vložil prošnje za podaljšanje roka, zaradi česar je sodišče (v skladu z opozorilom iz priloženega poziva k dopolnitvi tožbe) tožbo s sklepom opr. št. I U 1950/2024 z dne 5. 12. 2024 zavrglo, ni bilo mogoče zagotoviti osebe - odvetnika, ki bi mu lahko pravočasno nudila zaprošeno strokovno pomoč.

5.Zoper navedeni sklep je tožnik dne 8. 1. 2025 vložil laično tožbo, ki je napisana na roke in mestoma težko razumljiva, vendar je iz nje dovolj jasno razvidno, da gre za tožbo (naslovljena je s "tožba ali upravni spor") in da tožnik izpodbija sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 345/2024-3 z dne 17. 12. 2024. Tožnik pojasnjuje, da sta ga gospe ali gospodični "tisti dan" poslali spet na "Dunajsko ulico 22 Upravno sodišče LJ za vlogo" za BPP in da je zato prišlo do "zakasnitve ali zavlačevanja pravilnega datuma na pošti Ljubljana Šentvid". Tožnik navaja, da je v najkrajšem možnem času naredil vse, kar je mogel. Zopet je šel na Dunajsko cesto 22 zaprosit za BPP in ga je sodnik dr. Gantar (ki je izdal sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 345/2024-3 z dne 17. 12. 2024, op. sodišča) "zavrnil". Prosi, če se da še zaprositi za BPP in sodišče prosi za odgovor. Dodaja še, da se vsa dokumentacija o tej stvari vodi na naslovu Upravnega sodišča in da je invalid I. stopnje že 16 let, da prejema najnižjo pokojnino in da ima komaj za preživetje.

6.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na to zadevo (tretji odstavek 38. člena ZUS-1).

Glede odločitve brez glavne obravnave

7.Sodišče je na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa ugotovilo, da je v tej zadevi očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Iz navedenega razloga in ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave.

O utemeljenosti tožbe

8.Tožba je utemeljena.

9.Skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP) (prvi odstavek 36. člena ZBPP). Prošnjo za odločanje o nujni BPP vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja (drugi odstavek 36. člena ZBPP). Če vloži prosilec prošnjo za nujno BPP po izteku roka iz prejšnjega odstavka, jo pristojni organ za BPP zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči (tretji odstavek 36. člena ZBPP).

10.Tožena stranka je torej tožnikovo prošnjo zaradi poziva Upravnega sodišča I U 1950/2024-4 z dne 15. 11. 2024, v katerem je sodišče tožniku določilo rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe, obravnavala kot prošnjo za nujno BPP in jo zaradi zamude roka iz tretjega odstavka 36. člena ZBPP zavrgla.

11.Iz tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa je razvidno, da je tožnik izrazito laična stranka in da je prošnjo za dodelitev BPP za odpravo pomanjkljivosti tožbe v upravnem sporu I U 1950/2024 vložil v roku za odpravo pomanjkljivosti (ki se je iztekel dne 27. 11. 2024) in tudi v roku iz tretjega odstavka 36. člena ZBPP (torej najmanj tri dni pred 27. 11. 2024), tj. dne 22. 11. 2024, vendar pri nepristojnem organu (tj. Okrožnem sodišču v Ljubljani).

12.Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopku po ZBPP uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP, ne vsebuje podobne določbe, kot jo vsebujeta Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ZUS-1,1ki bi stranki, ki vloži vlogo pri nepristojnem organu, v določenih primerih varovala tek prekluzivnega roka.2Vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, (1) da je tožnik laična stranka, ki je prošnjo, kakor je razvidno tudi iz tožbe, vložil pri nepristojnem organu iz nevednosti, (2) da je iz upravnega spisa razvidno, da je tožnik prošnjo dne 22. 11. 2024 vložil osebno, ni pa razvidno, ali je nepristojni organ postopal skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZUP3(torej, ali je bil tožnik sploh opozorjen, da vlaga prošnjo na nepristojni organ4), ter (3) da je nepristojni organ tožnikovo prošnjo poslal po pošti pristojnemu organu šele 27. 11. 2024, kljub temu, da je iz prošnji priloženega dopisa I U 1950/2024-4 z dne 15. 11. 2024 izhajalo, da je rok za opravo procesnega dejanja zgolj 8 dni. V takšnih okoliščinah, ko je torej laična stranka zaradi svoje nevednosti znotraj prekluzivnega roka za opravo procesnega dejanja, vložila prošnjo za BPP osebno na nepristojni organ, za katerega ni jasno, ali je stranko na svojo nepristojnost opozoril, na pristojni organ pa je, čeprav je bilo očitno, da se zaradi teka kratkega (zgolj 8-dnevnega roka) mudi, prošnjo odposlal po pošti šele čez 5 dni, tako da jo je ta prejel šele 7 dni po njeni vložitvi, tožena stranka ni pravilno uporabila določbe tretjega odstavka 36. člena ZBPP. Tožniku namreč ni mogoče pripisati odlašanja oziroma zamude z vložitvijo prošnje za BPP, pač pa zgolj nevednost glede pristojnega organa, kar smiselno zatrjuje v tožbi. Poleg tega ne more biti razlog za zavrženje niti ocena tožene stranke, da ne bi mogla pravočasno zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje BPP, saj je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku roka za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je BPP odobrena, lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.5Glede na izrazito pravno laičnost in glede na zelo kratek rok, določen v pozivu I U 1950/2024-4 z dne 15. 11. 2024, tudi očitek tožniku, da ni zaprosil za podaljšanje roka, ni utemeljen, saj je uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje mogoča tudi glede rokov, ki bi jih bilo mogoče podaljšati, pa tudi sicer je treba upoštevati, da je tožnik v treh dneh po prejemu poziva odšel na (sicer nepristojni) organ za BPP in zaprosil za BPP. V tem smislu ima težo tožbena navedba, da je tožnik v najkrajšem možnem času naredil vse, kar je mogel.

13.Na podlagi vsega navedenega je zaradi napačne uporabe materialnega prava (določbe tretjega odstavka 36. člena ZBPP) sodišče izpodbijano odločbo odpravilo v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter toženi stranki naložilo opravo ponovnega postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), pri čemer mora upoštevati stališča sodišča v tej sodbi (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Gl. deveti in deseti odstavek 112. člena ZPP in tretji odstavek 29. člena ZUS-1.

2Možna je sicer posebna oblike vrnitve v prejšnje stanje na podlagi drugega odstavka 103. člena ZUP, ki določa: Stranki, ki ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali jo neposredno izročila nepristojnemu organu.

3Ta določa: Če organ ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, uradna oseba na to opozori vložnika in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti.

4O tovrstnem opozorilu bi se moral sestaviti zapisnik. Če bi stranka kljub opozorilu vztrajala pri vložitvi vloge, bi jo moral organ skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZUP zavreči in ne posredovati pristojnemu organu (Gl. Sever, T. v P. Kovač in E. Kerševan (ur.): Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list in Pravna fakulteta UL, 2020, 1. knjiga, str. 443).

5Sklep VSRS I Up 211/2011 z dne 5. 5. 2011, sklep II DoR 597/2021 z dne 9. 2. 2022, sklep II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016, tako tudi Upravno sodišče v sodbi I U 481/2012 z dne 19. 4. 2012 in Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 940/2013.