Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav gre pri izrečenem ukrepu zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve za hud poseg v pravico do osebne svobode, je treba upoštevati možne posledice, če se udeleženka ne bi zdravila, pa tudi dejstvo, da teh posledic v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebi C. C. (v nadaljevanju: udeleženka) omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo pridržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike X. še štiri tedne, to je najdlje do vključno 23. 10. 2019. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo udeleženka. Navaja, da vlaga ugovor zoper sklep v točkah 4, 6, 7 in 8. V nadaljevanju v zvezi s tem pojasnjuje, da nikoli ni dejala, še manj pa zanikala kakršnekoli lastne navedbe o goljufijah taksistov. Gre samo za eno zadevo „taksist“, to je tatvino 30.000,00 EUR, ki je na tožilstvu od 31. 12. 2017. Za to zadevo ve tudi zdravnik A. A. Navaja še, da je RTG posnetek pokazal popolno obrabo obeh kolkov. V šesti točki gre za promocijo in politiziranje, nedojemljivost ali karkoli tretjega. V zvezi z razlogi v točki 7 pojasnjuje, da sta bila v času petih mesecev na oddelku I.5 dva samomora in nič drugega. Sprašuje še, kako je lahko dr. B. B., ki dobi 400 EUR za izvedensko mnenje, izvedenec psihiatrične stroke, če samo teoretično pozna delo oziroma učbenik svojega profesorja Zalokarja „Yoga kot znanost ljubezni“.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pred odgovorom na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da na presojo, ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za pridržanje, in je torej sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se pritožnica zadrži na zdravljenju, ne more vplivati dejstvo, da je bila 27. 9. 2019 premeščena na odprti oddelek (glej obvestilo o prenehanju pridržanja na oddelku pod posebnim nadzorom, list. št. 15). Sodišče prve stopnje je namreč o pridržanju odločalo po stanju, ki ga je ugotovilo ob zaključku naroka, takšno stanje pa je ob pritožbenem preizkusu izpodbijane odločitve dolžno upoštevati tudi pritožbeno sodišče, ki s tem odloči tudi o zakonitosti in utemeljenosti sicer že izteklega zadržanja udeleženke. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve namreč pomeni poseg v več temeljnih človekovih pravic, zato se zdravljenje lahko izvaja samo pod pogoji, ki jih določa zakon in z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas.
5. Po 53. členu Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa to določilo povzelo in po pravilni izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem je ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva, po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da so bili v času zaključka naroka 25. 9. 2019 podani vsi zakonsko zahtevani pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
6. Udeleženka je bila že 37-tič sprejeta v Univerzitetno psihiatrično kliniko v X. z diagnozo shizoafektivna motnja in škodljivo uživanje alkohola. Pripeljala jo je policija, ker je stala na dežju na cesti, se nenavadno vedla in bila oblečena v trenirko Univerzitetne psihiatrične klinike X. Ob sprejemu je bila ugotovljena okrnjena realitetna kontrola, privzdignjeno razpoloženje in pomanjkljiva distanca. Miselni tok je bil nepovezan. Med pregledom je postala agitirana, kar je bilo ocenjeno kot nevarnost za heteroagresijo. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je sodišče udeleženko zaslišalo in izvedlo dokaz z izvedencem, je bilo ugotovljeno, da udeleženka trpi za shizoafektivno motnjo. Ker je opustila zdravljenje, je v privzdignjeni fazi, v kateri svojega vedenja in ravnanja ni sposobna kontrolirati, saj jo vodijo bolezensko spremenjeni načrti in zaključki. V taki fazi lahko in praviloma pride do ogrožanja sebe in ogrožanja ali poškodovanja drugih v konfliktnih situacijah. Brez zdravil se stanje drastično slabša in s tem poglablja tudi lastna ogroženost (možna suicidalnost) in ogroženost drugih (heteroagresija). Sodišče je, saj je bila udeleženka do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritična in je predpisano terapijo opustila, ugotovilo tudi to, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 7. Pritožnica tako povzetim dejanskim ugotovitvam ne nasprotuje. V pritožbi namreč oporeka le pravilnosti povzetka njene izjave ob zaslišanju, to je izjave v zvezi z goljufanjem taksistov ter izjave o samomorih na oddelku (kar v tej zadevi ni odločilno dejstvo), vsaj smiselno pa oporeka tudi strokovnosti postavljenega izvedenca, ko se sprašuje, kako je dr. B. B. lahko izvedenec, če samo teoretično pozna učbenik svojega profesorja in ko njegove ugotovitve, povzete v 6. točki izpodbijanega sklepa, označuje za promocijo, politiziranje oziroma nedojemljivost (kar ne predstavlja zadostne podlage za dvom niti v njegovo strokovnost niti v mnenje).
8. Pritožbeno sodišče je zato povzete dejanske ugotovitve upoštevalo pri preizkusu materialnopravne pravilnosti odločitve. Ob tem je na podlagi določb 39. in 53. člena ZDZdr, diagnoze, ki je bila postavljena udeleženki in mnenja izvedenca, da bi udeleženka, če se ne bi zdravila, lahko prišla v stanje, ko bi postala ogrožujoča do sebe (suicidalnost) in drugih (heteroagresija), ugotovilo, da je odločitev pravilna. Ne glede na to, da gre pri izrečenem ukrepu zdravljenja za hud poseg v pravico do osebne svobode, je bilo treba možne posledice, če se udeleženka ne bi zdravila, upoštevati, upoštevati pa je bilo treba tudi to, da jih v času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, ni bilo mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem.
9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.