Jedro

Zemljiškoknjižni lastnik lahko izpodbija sklep o začetku postopka vzpostavitve listine s trditvijo, da: - listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 12.8.2016 odločilo, da se začne postopek za vzpostavitev listine, katere predmet je bila kupoprodajna pogodba z dne 17.9.1963 o prodaji 1/2 podstrešnega stanovanja na naslovu V. v L., katere zemljiškoknjižna lastnica je (sedaj pokojna) K. M..

2. Proti sklepu je dedinja zemljiškoknjižne lastnice A. M. vložila ugovor, ki mu je prvostopenjsko sodišče ugodilo in prvo odločitev spremenilo tako, da je odločilo, da se zahtevek za vzpostavitev listine in predlog za vpis lastninske pravice na podlagi te listine zavrneta.

3. Proti odločitvi se pritožuje predlagateljica zemljiškoknjižnega postopka J. Z. po pooblaščenki. Najprej navaja, da se sodišče v sklepu ni opredeljevalo do njenih navedb, ki jih je podala v odgovoru na ugovor in v katerem je pojasnila dejansko stanje, ki ga dokazuje s priloženimi listinami. V nadaljevanju pritožbe pa navaja, da je sodišče nepravilno zaključilo, da ni verjetno izkazala pogoja iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1. Ta pogoj se namreč šteje za izpolnjen, če predlagatelji postopka predlogu priloži kopijo listine, katere vzpostavitev zahteva ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti. Predlagateljica je predložila kupoprodajno pogodbo z dne 17.9.1963, kjer je navedeno, da je to prepis ter potrjeno, da je prepis točen in kupoprodajno pogodbo z dne 7.5.1968, kjer je navedeno, da je listina kopija originala ter da se izvirnik pogodbe nahaja v zbirki listin. Glede vsebinske obrazložitve izpodbijanega sklepa pa pritožnica navaja, da drži, da udeleženki navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, vendar mora sodišče pregledat vsebino zahtevka ter predložene dokaze torej celotno verigo listin ter odločiti po načelu proste presoje dokazov. Navedbe sodišča v obrazložitvi sklepa, da obstaja dvom glede obstoja listine, so napačne. Ni logično, da bi tak dvom obstajal, ker so bile listine predložene v kopiji, kjer je navedeno dvoje, in sicer, da je kopija enaka originalu, ki je v zbirki listin ter da je prepis točen, vse pa ima potrdilo pristojnih državnih organov. Predlagateljica je pridobila pogodbo iz leta 1968 najprej s strani upravnih organov, in sicer iz arhiva MOL, ter nato še kopijo iz zbirke listin Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj je na predloženi kopiji navedeno, da je to kopija pogodbe, izvirnik pa se nahaja v zbirki listin. Predlagateljica ponovno pojasnjuje, da razpolaga z listinami, ki nedvomno kažejo, da je lastnica stanovanja. Nelogičen je zaključek sodišča, da obstaja dvom v število listin, na podlagi katerih se je opravljal prenos lastninske pravice, ker naj bi bila med pravnimi posli sklenjena tudi darilna pogodba z dne 17.12.1979, ki jo omenjata oba sklepa o dedovanju. Darilne pogodbe predlagateljica ni predložila zato, ker ta s tem postopkom in z nepremičnino, v zvezi s katero je predlagan vpis, ni v povezavi. Darilno pogodbo predlagateljica prilaga k pritožbi, njena vsebina pa je daritev hiše v katastrski občini Č.. Navaja še, da ima podstrešno stanovanje v posredni oz. neposredni posesti njena družina praktično od njenih najstniških let dalje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz predloga za vzpostavitev listine povsem jasno in določno izhaja, da je predlagateljica postopka predlagala vzpostavitev prve v verigi listin, to je pogodbe z dne 17.9.1963, s katero je K. M. prodala polovico podstrešnega stanovanja na naslovu V. v L. Občini L. - Š.. Gre za pogodbo, ki je bila očitno predložena le v fotokopiji in prav zato zahtevana njena vzpostavitev, zaradi česar so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pogodbo, katere izvirnik naj bi se nahajal v zbirki listin zemljiške knjige, neutemeljene in se očitno nanašajo na drugo pogodbo. Predlagateljica je v odgovoru na ugovor A. M. v nasprotju z vsebino svojega predloga zatrjevala, da naj bi v resnici zahtevala vzpostavitev druge pogodbe, to je tiste iz leta 1968. Njen očitek sodišču, da se ni opredelilo do njenih navedb v odgovoru, je zato nerazumen, saj bi upoštevanje njenih navedb dejansko pomenilo, da je bil njen predlog nesklepčen, kar bi avtomatično vodilo k njegovi zavrnitvi.

6. Utemeljena pa je pritožba, kolikor se nanaša na razloge prvostopenjskega sodišča, s katerimi ta izraža dvom v to, da so bile predložene vse pogodbe oz. sklepi iz verige listin, češ da ni bila predložena darilna pogodba. Pritožnica pravilno opozarja, da je v 2. točki sklepa o dedovanju iz leta 1989 darilna pogodba omenjena pri nepremičnini, ležeči v katastrski Občini Č., ne pa pri tisti, ki je predmet tega postopka.

7. Predvsem pa je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi zato, ker je bila presoja sodišča, da ugovor izpolnjuje vsebinske pogoje iz člena 240 ZZK-1, napačna. Po navedenem določilu lahko zemljiškoknjižni lastnik z ugovorom izpodbija: - da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - da je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati. Vložnica ugovora pa v tej zadevi na prvem mestu zatrjuje, da ne more biti res, da se je pogodba izgubila, ker naj bi bilo iz ročno vodene zemljiške knjige razvidno, da je bil na podlagi navedene pogodbe opravljen vpis lastninske pravice na družbeno lastnino v zvezi z drugim stanovanjem in še, da za navedeno nepremičnino ni vedela, da ji ni znano, ali je bil delež matere kot solastnice podstrešnega stanovanja predmet pogodbe, da sklepa da temu ni tako, ker do vpisa ni prišlo, dopušča, da je prišlo po sklenitvi pogodbe do kakšnih sprememb in izraža sum, da gre za manipulacijo. Takšnih ugovornih navedb pa ni mogoče šteti kot trditev zemljiškoknjižnega lastnika, da "listina ni bila izstavljena". Ravno nasprotno, vložnica ugovora najprej zatrjuje, da je bila listina izstavljena in da se njen original nahaja v zemljiški knjigi, le da v nadaljevanju izraža sum, da je kasneje, torej po sklenitvi pogodbe, prišlo do "kakšnih sprememb".

8. Pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni moglo samo spremeniti na način, da bi ugovor zavrnilo, temveč je moralo sklep razveljaviti, saj sodišče v primeru, če ugovor v postopku vzpostavitve listine ni utemeljen, hkrati dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka. Taka odločitev pa terja presojo izpolnjenosti še ostalih pogojev, potrebnih za vpis na podlagi verige listin, ki je prvostopenjsko sodišče še ni opravilo, poleg tega pa morajo imeti udeleženci postopka, če bo vpis dovoljen, možnost vložitve ugovora.