Jedro

Brezplačna pravna pomoč je bila prosilcu dodeljena že v začetem sodnem postopku, kar je bilo izrecno navedeno tudi v odločbi, zato je navedeno dejstvo bistveno za ugotovitev obsega odobrene brezplačne pravne pomoči. Po odločbi je tako bil obseg brezplačne pravne pomoči izčrpan z vložitvijo obtožnega predloga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil zahtevek tožnice za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči, odobrene upravičenkama A.A. in B.B. z odločbo z dne 24. 8. 2006. Z navedeno odločbo je bila upravičenkama dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje od 23. 8. 2006 dalje in sicer v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru pod opr. št. Kpd 173/2006. V skladu z določbo 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je veljal v času izdaje odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, je bil izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila storitev, če jih je priglasil v roku 8 dni dneva, ko je bila napotnica popolna. Glede na obseg odobrene brezplačne pravne pomoči in sicer za kazenski postopek, ki se je vodil pod opr. št. Kpd 173/2006, je brezplačna pravna pomoč prenehala z vložitvijo obtožnega predloga, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2008. Tožnica bi zato morala izstaviti stroškovnik najkasneje osmi dan po pravnomočnosti obtožnega predloga, to je dne 27. 8. 2008 in nato popolno napotnico s stroškovnikom vrniti službi za brezplačno pravno pomoč v nadaljnjih osmih dneh, najkasneje do 4. 9. 2008. Ker je odvetnica napotnico sodišču vrnila dne 19. 10. 2011, torej po predpisanem roku, v skladu z določbo 40. člena ZBPP ni upravičena do plačila stroškov za nudeno brezplačno pravno pomoč. Glede priglašenih storitev brezplačne pravne pomoči za kazenski postopek, ki se je nadalje vodil pred Okrajnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. IV K 35710/2010, ki jih je priglasila odvetnica v napotnici, pa je tožena stranka ugotovila, da ni upravičena do plačila teh storitev. Odločba o odobreni brezplačni pravni pomoči z dne 24. 8. 2006 namreč ne zajema storitev za zastopanje v kazenskem postopku, ki se je nadaljeval po končanem preiskovalnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja stališču tožene stranke, da ni upravičena do plačila opravljenih storitev, saj je to v nasprotju z materialnim pravom. V odločbi z dne 24. 8. 2006 je sicer res zapisana opravilna številka kazenske zadeve Kpd 173/2006, vendar je tudi določeno, da se brezplačna pravna pomoč dodeli v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje od 23. 8. 2006 dalje. Zadeva pod navedeno opravilno številko, ki je bila tedaj v fazi preiskave, se je nadaljevala v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. Za presojo obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči zato ni bistvena navedba opravilne številke zadeve, temveč dejstvo, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za postopek pred sodiščem prve stopnje. Zaradi navedenega meni, da je odvetniške storitve opravila v obsegu, za katerega je bila upravičenkama dodeljena brezplačna pravna pomoč. Kazenski postopek na prvi stopnji je bil končan s sodbo z dne 18. 10. 2011, zato je bil njen zahtevek, vložen dne 19. 10. 2011, pravočasen. Predlaga, da sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se njenemu zahtevku ugodi, prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, kdaj bi morala tožnica kot izvajalka brezplačne pravne pomoči po odločbi št. Bpp 531/2006 z dne 24. 8. 2006 vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč.

V skladu z določbo 40. člena ZBPP, kot je veljala do 1. 9. 2008, je bil izvajalec brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila storitev, če je stroške priglasil v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna. Napotnica pa je bila popolna, ko so bili priloženi vsi stroškovniki za opravljena dejanja in morebitna potrdila o oprostitvi plačila stroškov. Upravičenec pa je nato moral v nadaljnjem roku 8 dni napotnico vrniti organu za brezplačno pravno pomoč. Po ustaljeni upravno sodni praksi je bil tako odvetnik dolžan izstaviti stroškovnik najkasneje osmi dan po opravljeni storitvi, ter nato v nadaljnjem roku 8 dni napotnico s stroškovnikom vrniti organu za brezplačno pravno pomoč. Od 1. 9. 2008 dalje pa je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni storitvi, sicer ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. V obeh primerih prične teči rok za vrnitev napotnice s končanjem opravil odobrene brezplačne pravne pomoči. Kdaj je storitev opravljena, pa je odvisno od obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, ki se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč. V konkretnem primeru je bil obseg odobrene brezplačne pravne pomoči določen z odločbe tožene stranke št. Bpp 531/2006 z dne 24. 8. 2006. V navedeni odločbi je bilo izrecno in določno navedeno, da je brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje od 23. 8. 2000 dalje in sicer v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, pod opr. št. Kpd 173/2006. Odobrena brezplačna pravna pomoč se je tako nanašala na kazensko preiskovalno zadevo, ki se je vodila pod navedeno opravilno številko in je kot taka vključevala le procesna dejanja v navedeni kazensko preiskovalni zadevi. Sodišče zato pritrjuje razlogom tožene stranke, po katerih je bila odobrena storitev brezplačne pravne pomoči končana z vložitvijo obtožnega predloga, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2008. To pomeni, da je predpisani rok za vrnitev napotnice potekel v roku 8 dni po tem, ko je bila napotnica popolna, tako kot je določal ZBPP, ki je veljal do 1. 9. 2008. Kot je pravilno ugotovila tožena stranka je navedeni rok potekel 4. 9. 2008, zato je zahtevek, ki je bil vložen dne 19. 10. 2011, prepozen.

Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je v obravnavani zadevi bistvena navedba, da je brezplačna pravna pomoč odobrena za postopek pred sodiščem prve stopnje, ne pa navedba opravilne številke zadeve. V skladu z določbo 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Konkretna oblika in obseg brezplačne pravne pomoči se nato določi z odločbo. Po določbi 37. člena ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo, s katero ugodi prošnji, izrecno določi obliko in obseg odobrene pravne pomoči, ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč, npr. z opisom zadeve ali številko vpisnika, pod katero se že vodi začeti sodni postopek. V obravnavanem primeru je bila brezplačna pravna pomoč odobrena že v začetem sodnem postopku, kar je bilo izrecno navedeno tudi v odločbi, zato je navedeno dejstvo bistveno za ugotovitev obsega odobrene brezplačne pravne pomoči. Po odločbi je tako bil obseg brezplačne pravne pomoči izčrpan z vložitvijo obtožnega predloga, saj se je nato zadeva nadaljevala v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. III K 174/2008 oziroma IV K 35710/2010. Za navedeno zadevo pa bi morali upravičenki vložiti novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj se v skladu z določbo 11. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč lahko zaprosi v katerikoli fazi postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče. Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.