Jedro

V postopku zemljiškoknjižne realizacije sodbe, ki nadomešča zasebno listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora biti v primeru, ko je pravni promet obdavčen, sodbi priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davkov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega referenta dn. št. 36274/2009 z dne 21.12.2009 razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Dovoli se izbris na podlagi razveljavljenih sklepov opravljenega vpisa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen ugovor B. K. zoper sklep, ki na podlagi prvostopenjske in drugostopenjske sodbe dovoljuje vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. 1690/5 k.o. T. p. v korist B. N. 2. Pritožuje se B. K., zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 1690/5 k.o. T. p. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zavrnitev predloga in zahteva povrnitev stroškov zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja, da je v izreku drugostopenjske sodbe I Cp 3395/2009 določeno, da mora predlagatelj pritožnici sočasno plačati preostalo kupnino v višini 29.210,48 €. Sočasno plačilo preostalega dela kupnine je pogoj za vknjižbo lastninske pravice. Predlagatelj kupnine ni plačal, zato pogoji za vknjižbo niso izpolnjeni. Prvostopenjskemu sodišču očita, da izrek sodbe napačno tolmači. Izrek predstavlja celoto. Izdaja zemljiškoknjižnega dovolila iz 1. točke izreka je v 2. točki izreka pogojena s sočasnim plačilom kupnine. Zemljiškoknjižno dovolilo je torej pogojno. Sklicuje se na 29. čl. Zakona o zemljiški knjigi in navaja, da sodišče odloča na podlagi listine kot celote, ne le na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila. Obstoj pravnega posla izkazuje sočasno plačilo kupnine. Brez sočasnega plačila kupnine pravnega posla ni, saj gre za dvostranski odnos, ki ga nadomešča sodba in zanj velja pravilo sočasne izpolnitve iz 101. čl. Obligacijskega zakonika. Ker predlagatelj ni predložil potrdila davčnega organa o plačilu davkov, ni izpolnil v 37. čl. Zakona o zemljiški knjigi določenega pogoja in je tudi zato treba predlog zavrniti. Predlog je treba zavrniti tudi zato, ker predlagatelj ni predložil listin iz 38. čl. Zakona o zemljiški knjigi.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Navaja, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni pogojevana s plačilom kupnine. Sklicuje se na 5. točko 1. odstavka 40. čl. in 148. čl. Zakona o zemljiški knjigi in trdi, da so pogoji za vknjižbo podani.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Vknjižba lastninske pravice je dovoljena na osnovi sodbe, ki nadomešča zasebno listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. čl. Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1). Zemljiškoknjižnemu dovolilu, s tem pa tudi sodbi, ki ga nadomešča, mora biti v primeru, ko je pravni promet obdavčen, priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka oz. davkov (1. odstavek 37. čl. ZZK-1). Iz sodbe je razvidno, da je temelj pridobitve lastninske pravice prodajna pogodba, odplačen promet z nepremičninami pa je obdavčen z Zakonom o davku na promet nepremičnin (Ur. l. RS, št. 117/2006; ZDPN-2). Sodbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 3395/2009 z dne 25.11.2009, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, bi zato potrdilo davčnega organa o plačnih davkih moralo biti priloženo. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da potrdilo ni priloženo, procesna predpostavka za odločanje ni izpolnjena.

6. Ker s 146. čl. ZZK-1 predviden predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga, s katerim sodišče med drugim preveri, ali so predlogu priložene listine, ki mu morajo biti priložene, ni bil izveden, je izpodbijani sklep na osnovi 5. točke 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 razveljavljen. V ponovljenem postopku bo zemljiškoknjižno sodišče izvedlo predhoden preizkus zemljiškoknjižnega predloga in odpravljive pomanjkljivosti skušalo odpraviti.

7. Stroškovni del odločitve temelji na 3. odstavku 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120 čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.