Jedro

Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 24/2012-67 prekinilo nepravdni postopek in oba predlagatelja napotila na pravdo, da s tožbo proti nasprotnim udeležencem uveljavljata zahtevek, da sta njuna deleža na nepremičnini parc. št. 1, k. o. X, večja od vpisanih v zemljiško knjigo. Predlagatelja je v sklepu opozorilo, da bo v primeru, če tožbe pravočasno ne bosta vložila, sodišče s postopkom nadaljevalo, ne da bi pri delitvi upoštevalo njun zahtevek. S sklepom N 24/12-66 pa je zavrnilo predlog družbe T., d.o.o., za udeležbo v postopku.

2. Proti sklepu o prekinitvi postopka se pritožujeta predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navajata, da pri vzpostavitvi etažne lastnine na solastni nepremičnini parc. št. 1, k. o. X, ki je v naravi stavba v štirih etažah, zemljiškoknjižni podatek o višini idealnega solastninskega deleža posameznega solastnika ni in ne more biti edino merilo, ki ga bo sodišče upoštevalo. Menita, da je sklep v bistvu preuranjen oziroma nepotreben. Sodišče je zmotno zaključilo, da pri parc. št. 1 k. o. X ne gre za primer tako imenovane dejanske etažne lastnine oziroma tako imenovane navidezne solastnine. Predlagatelja opozarjata, da se kot pravna naslednika bivšega solastnika G., d.d., strinjata z vsebino 17. člena poprodajne pogodbe z dne 21. 12. 2001. S sklenitvijo te pogodbe je bila na stavbi na parc. št. 1 k. o. X ustanovljena dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa je vpisana navidezna solastnina. Da poprodajne pogodbe z dne 21. 12. 2001 ni sopodpisala družba G., d.d., zato ni pomembno. Ker mora sodišče vzpostavitev etažne lastnine izvesti skladno z vsebino te pogodbe, prekinitev nepravnega postopka zaradi spornosti višine idealnega solastninskega deleža prvega nasprotnega udeleženca na nepremičnini ni potrebna. Zanj je po poprodajni pogodbi jasno definirano, katere posamezne dele stavbe je v naravi kupil in prevzel na račun svojega solastnega deleža. Vsi ostali deli stavbe pa pripadajo predlagateljema.

3. V pritožbi proti sklepu o zavrnitvi predloga za udeležbo v postopku pritožnik navaja, da predlaga svojo udeležbo v predmetnem postopku, ker je kot leasingojemalec ekonomski solastnik nepremičnine in tudi njen souporabnik. Čeprav trenutno še ni zemljiškoknjižni solastnik, za nepremičnino že od leta 2002 redno in pravočasno plačuje mesečne obroke in ima po izteku pogodbe dne 12. 1. 2017 pravico do odkupa. Če bo sodišče odločilo, da prvi nasprotni udeleženec ne bo pridobil etažne lastnine na prostorih, katerih ekonomski lastnik in souporabnik je pritožnik, bosta njegov pravni položaj in lastninska pravica v pričakovanju prizadeta.

4. Prvi nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo predlagateljev proti sklepu N 24/2012-67. Sporoča sodišču, da je po izdaji sklepa N 24/2012-66 prišlo do spremembe, na podlagi katere je udeleženec T., d.o.o., postal solastnik predmetne nepremičnine. S tem je še dodatno podkrepil svoj pravni interes za ta nepravdni postopek. Drugi predlagatelj je s podpisom prodajne pogodbe, s katero je družbi T., d.o.o., prodal svoj solastni delež 1/20 nepremičnine, potrdil dejstvo, da je bil njegov solastninski delež le 1/20. Zato vprašanje velikosti solastnega deleža drugega predlagatelja ni več sporno in nima več interesa za sodelovanje v postopku. Sicer pa zavrača trditve predlagatelja v pritožbi, da predstavlja podlago za nastanek etažne lastnine poprodajna pogodba z dne 21. 12. 2001, ker te pogodbe niso podpisali vsi solastniki in ker ne vsebuje vseh elementov za delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe proti sklepu o prekinitvi postopka

6. V skladu z določbo tretjega odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče prekine postopek in napoti udeležence na pravdo v primeru, če v postopku delitve stvari med njimi obstoji spor bodisi o predmetu delitve ali o velikosti njihovih deležev. Sodišče namreč v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna.

7. Predlagatelja sta vložila predlog za delitev solastnine na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X. Ta v naravi predstavlja poslovno stavbo, ki jo sestavljajo klet, pritličje, nadstropje in mansarda. Kot solastnika nepremičnine predlagata, da se med njiju in ostale solastnike nepremičnina razdeli z vzpostavitvijo etažne lastnine, pri čemer naj se upošteva vsebina pridobitnih naslovov, na podlagi katerih so posamezni solastniki pridobili svoje solastninske deleže, predvsem pa ustrezne določbe kupoprodajne pogodbe z dne 21. 12. 2001, ki je po vsebini že sklenjen dogovor o razdelitvi solastnine v naravi. V predlogu in kasneje predlagatelja poudarjata, da je višina solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca načeloma sporna, da pa to ne predstavlja ovire za delitev solastnine, ker višina solastniških deležev ne more biti edino merilo za fizično delitev.

8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka, ker je med udeleženci spor o velikosti solastniških deležev. Postopek delitve solastnine je urejen v določbah 118. in naslednjih členov ZNP, Stvarnopravni zakonik (SPZ) pa vsebuje med ostalim pravila za delitev solastnine (70. člen). Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča (prvi odstavek 110. člena SPZ). Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizično delitev dopusti tudi, če ni mogoče vsakemu solastniku dodeliti posameznega dela v skladu z njegovim deležem, če se prikrajšanemu solastniku določi izplačilo razlike v vrednosti(1).

9. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa, pri fizični delitvi nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine sodišče v določenih primerih upošteva tako imenovano dejansko etažno lastnino, ko so stranke, kljub vknjiženi solastninski pravici v zemljiški knjigi že sprejele in spoštovale dogovor, da vsaka uporablja tisto in samo tisto, kar ji pripada(2). Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sklepa o tem, da v obravnavani zadevi ni mogoče sprejeti trditev predlagateljev o nastanku dejanske etažne lastnine in zato sklicevanje na možnost delitve solastnine zgolj na podlagi pogodbe z dne 21. 12. 2001 za zdaj oziroma v tej fazi postopka ne pride v poštev. To pa pomeni, da ne drži v pritožbi ponovljeno stališče predlagateljev, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen oziroma nepotreben kljub jasni izjavi predlagateljev o sporni velikosti solastninskih deležev v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca.

Glede sklepa o zavrnitvi predloga za udeležbo v postopku

10. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu družbe T., d.o.o., za udeležbo v postopku pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 20. člena ZNP, po katerem lahko prijavi udeležbo v postopku tisti, kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes. Pritožnica je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča leasingojemalka, pri čemer so predmet pogodbe o finančnem leasingu poslovni prostori in del parcele, ki je predmet delitve solastnine v tem nepravdnem postopku. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je pritožnica s tem izkazala zgolj ekonomski, ne pa tudi pravni interes, ki ga zakon določa kot pogoj za udeležbo.

11. V kolikor pa drži, da je po izdaji izpodbijanega sklepa pritožnica res pridobila solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet delitvenega postopka, bo kot nova lastnica lahko materialnopravna udeleženka tega postopka skladno z določbo 19. člena ZNP.

12. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbi in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje, saj niso podani niti pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, komentar dr. Vesne Rijavec k 110. členu.

Op. št. (2): Odločba VSRS II Ips 390/2009, več o tem tudi Nadja Podobnik Oblak, Delitev solastnine – predstavitev problemov iz sodne prakse, Pravosodni bilten 1/20015.