Jedro

V skladu z jasno določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na to dejstvo je stranka opozorjena v pravnem pouku o pritožbi, v katerem je opozorjena na obvezne sestavine pritožbe (tudi na podpis pritožnika) in tudi na to, da bo pritožba zavržena, če bo vložena brez teh obveznih sestavin. Zato se pritožbe, ki ni v skladu s temi zahtevami (na nepoznavanje katerih se stranka ne more sklicevati), ne vrača v dopolnitev, saj je dovolj, da je bila stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine. Če tega ni upoštevala in je kljub izrecnemu pravnemu pouku vložila pritožbo brez nujnih sestavin, mora nositi posledice (zavrženje pritožbe) ter jih pripisati svoji neskrbnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 343. člena v zvezi s 335. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, kot nepopolno zavrglo vložnikovo pritožbo, ker je ni lastnoročno podpisal. V obrazložitvi je pojasnilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).

2. Zoper izpodbijani sklep je vložnik (v nadaljevanju pritožnik) po odvetniku vložil pritožbo. V pritožbi (prvič) kot toženo stranko navaja Republiko Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, povzema dejansko stanje v zvezi z inšpekcijskim postopkom, uvedenim proti pritožnikovemu podjetju zaradi degradacije kmetijskega zemljišča ter s tem povezane izvršbe. Pojasnjuje, da njemu osebno status inšpekcijskega zavezanca ni bil nikoli podeljen in je celoten inšpekcijski postopek potekal proti pravni osebi. Ves čas postopka je deloval brez pravnega zastopnika in vlagal laična pravna sredstva, zato je treba upoštevati, da je z vložitvijo tožbe začel upravni spor inšpekcijski zavezanec A., d.o.o., torej pravna oseba in ne pritožnik B. B. Tudi poziv na dopolnitev vloge bi se moral glasiti na podjetje in ne na fizično osebo. Glede na navedeno sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep odpravi, prav tako odpravi odločbo ministrstva ter ustavi inšpekcijski postopek, saj pritožnik ni inšpekcijski zavezanec, ampak je to podjetje A., d.o.o.. Podrejeno pa predlaga, da se zadeva vrne v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov tega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je upravno sodišče s sklepom z dne 9. 6. 2020 zavrglo pritožnikovo vlogo z dne 17. 2. 2020, ker je vložnik (B. B.) v skladu s pozivom z dne 4. 3. 2020 ni popravil oziroma dopolnil ter je ostala nerazumljiva in nesposobna za obravnavanje, saj iz nje ni bilo mogoče ugotoviti niti, ali je bila vložena z namenom sprožitve upravnega spora.

5. Zoper navedeni sklep je pritožnik 23. 6. 2020 vložil pritožbo, ki pa je ni lastnoročno podpisal, kot to določa tretji odstavek 105. člena ZPP oziroma 335. člen ZPP. Zato jo je upravno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nepopolno v skladu z izrecno določbo 343. člena ZPP, ob tem pa je tudi pojasnilo, da se niti ni spuščalo v vprašanje dovoljenosti pritožbe še glede tega, da jo je pritožnik vložil sam in ob vložitvi ni izkazal, da ima opravljen državni pravniški izpit. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijani sklep pravilen. V skladu z jasno določbo 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na to dejstvo je stranka opozorjena v pravnem pouku o pritožbi, v katerem je opozorjena na obvezne sestavine pritožbe (tudi na podpis pritožnika) in tudi na to, da bo pritožba zavržena, če bo vložena brez teh obveznih sestavin. Zato se pritožbe, ki ni v skladu s temi zahtevami (na nepoznavanje katerih se stranka ne more sklicevati), ne vrača v dopolnitev, saj je dovolj, da je bila stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine. Če tega ni upoštevala in je kljub izrecnemu pravnemu pouku vložila pritožbo brez nujnih sestavin, mora nositi posledice (zavrženje pritožbe) ter jih pripisati svoji neskrbnosti.1

7. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča, da pritožbe ni podpisal, kar je bil nosilni razlog v izpodbijanem sklepu za njeno zavrženje. Do pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na inšpekcijski postopek, obveznosti, naložene v tem postopku, ter na vprašanje zavezanca v tem postopku, pa se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo, saj niso pravno pomembni za odločitev v obravnavani zadevi.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10. O zadevi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako tudi Jan Zobec v L. Ude: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, III. knjiga, str. 226.