Jedro

Toženec je brez soglasja tožeče stranke samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino. S takim postopanjem je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I., III. in IV. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je toženec iz naslova kršitve Pogodbe o reji prašičev dolžan tožeči stranki plačati 5.410,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2017 dalje (točka I izreka). Pobotni ugovor tožene stranke v znesku 9.530,00 EUR je kot neutemeljen zavrnilo (točka III izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 916,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka IV. izreka). V presežku vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od 15. 3. 2017 do 16. 3. 2017 od glavnice 5.410,42 EUR je zavrnilo tožbeni zahtevek (točka II. izreka).

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe ter zavrnitev pobotnega ugovora je pritožbo vložil toženec. Pritožbenega razloga ne navaja, v pritožbi pa izpostavlja, da je prvostopno sodišče brez temelja tožeči stranki prisodilo vtoževano plačilo. Presoja prvostopnega sodišča namreč temelji samo na navedbah tožnika ter na nepreverjenih računih ter stroških, ki ne ustrezajo dejanskim stroškom. Pri dogovorjeni vzreji prašičev je tožeča stranka, ki mu je prašiče dobavila v rejo, delovala v njegovo škodo in mu povzročala takšne stroške, da je imel izgubo. Pri celotnem poslu je tožnik ravnal oderuško in od tožene stranke dobil vrednost vsaj 9.350,00 EUR po odbitju stroškov za krmila in odojke. Bil je oškodovan in zato bi prvostopno sodišče moralo tudi ugoditi njegovemu pobotnemu ugovoru. V dokaznem postopku pa prvostopno sodišče ni zaslišalo prič J.K. in F.Z., ki bi razjasnila zadevo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (to med pravdnima strankama tudi ni sporno), da sta pravdni stranki dne 30. 10. 2013 sklenili Pogodbo o reji prašičev na podlagi katere je toženec kot rejec od tožeče stranke kot lastnice prejel v pitanje 419 prašičev (pogodba - priloga A2, oddajnice - priloga A3, A4). Tudi ni sporno, da je toženec, brez soglasja tožeče stranke, samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino (upoštevaje DDV) v višini 4.407,51 EUR (račun priloga A8). S takim postopanjem pa je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev1 in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče. Ta pa znaša 4.407,51 EUR, zakonske zamudne obresti od navedenega zneska od 19. 5. 2014 do vložitve tožbe (ta je bila vložena dne 15. 3. 2017) pa znašajo 1.002,91 EUR in je tako toženec dolžan tožeči stranki povrniti za odtujene prašiče znesek 5.410,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2017 dalje. Nasprotna pritožbena izvajanja toženca, da navedenega zneska ni dolžan poravnati ker ta ni izkazan, so neutemeljena. Do drugačne presoje tudi ne privede pritožbeno sklicevanje na priči J.K. in F.Z., ker navedena kršitev pogodbe (samovoljna prodaja 25. prašičev tretji osebi) po tožencu ni sporna.

6. Prvostopno sodišče je tudi povsem utemeljeno zavrnilo pobotni ugovor toženca v višini 9.530,00 EUR. Toženec je namreč tekom pravde povsem pavšalno zatrjeval, da ima terjatev zoper tožečo stranko v navedenem znesku, s čimer je dejansko uveljavljal procesni pobot, ki se ne uveljavlja niti s tožbo niti z nasprotno tožbo, temveč z ugovorom (tretji odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Stranka, ki uveljavlja svojo terjatev na tak način je dolžna pobotni ugovor pravilno oblikovati in ga s konkretnimi dejanskimi navedbami substancirati in dejstva, na katera opira svoj zahtevek tudi dokazati (212. člen ZPP). Teh zahtev pa toženec v obravnavani zadevi ni izpolnil, ker je povsem pavšalno zatrjeval, da ga je tožeča stranka pri reji prašičev oškodovala, pri čemer je tudi glede zneska 9.530,00 EUR le navajal, da ta znesek predstavlja neto korist za tožnika, ne pa neplačilo oziroma škodo za toženca.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 8. člen pogodbe določa: „V primeru neizpolnitve te pogodbe oziroma odtujitve posamezne živali iz te pogodbe je rejec dolžan lastniku povrniti vsa vložena sredstva s pripadajočimi obrestmi, plačati nadomestilo za izgubljen dohodek ter povrniti škodo, ki jo je lastnik utrpel zaradi neizpolnitve pogodb do svojih kupcev.“