Jedro

Določba 80. člena ZIZ o omejitvi izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku se nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tudi tretjemu.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2014 se ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor tretjega.

II. Pritožba zoper sklep z dne 13. 11. 2014 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2014:

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VL 101866/2012-43 z dne 10. 9. 2014 odločilo, da mora tretji A. A. s. p. upniku v 8 dneh povrniti 250,80 EUR stroškov upnikovega odgovora na ugovor (I. točka izreka). Odločilo je še, da se izvršitelju odreja, da nadaljuje z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe (II. točka izreka).

2. Tretji A. A. s. p. (v nadaljevanju: tretji) vlaga pravočasno pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, da mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor (I. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 11. 2012 zavrnilo ugovor tretjega in ga poučilo, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba s prodajo premičnin ni dopustna. Z navedenim sklepom pa sodišče prve stopnje ni odločilo o stroških, ki jih je priglasil upnik za odgovor na ugovor tretjega oziroma odločitve o teh stroških ni pridržalo za končno odločbo v pravdi za ugotovitev, da izvršba na premičnine ni dopustna oziroma do izteka zakonskega roka 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, če tretji pravde ne začne. Sodišče prve stopnje je nato, ko je ugotovilo, da tretji ni začel pravde za ugotovitev, da izvršba na premičnine ni dopustna, izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o stroških, ki jih je v odgovoru na ugovor tretjega priglasil upnik. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora tretji upniku povrniti stroške odgovora na ugovor, ki jo je sodišč oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je materialnopravno napačna.

6. Na podlagi 15. člena ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. ZIZ v 38. členu v celoti ureja stroške izvršilnega postopka, zato uporaba določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne pride v poštev.

7. Pri stroških upnika za odgovor na ugovor tretjega gre za stroške ugovornega postopka tretjega, zato jih ni mogoče kot potrebnih za izvršbo na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ naložiti v plačilo dolžniku. Na podlagi določb ZIZ, veljavnih v času nastanka in priglasitve stroškov, ko je tretji vložil ugovor oziroma ko je upnik podal odgovor na ugovor tretjega in v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru tretjega, pa teh stroškov tudi ni bilo mogoče naložiti v plačilo tretjemu. ZIZ namreč te možnosti v takrat veljavni določbi 38. člena, kjer je v celoti urejal stroške izvršilnega postopka, ni predvideval. Ta možnost je v 38. členu ZIZ (Izvršilni stroški) predvidena šele na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J; Ur. l. RS, št. 53/2014, ki velja od 30. 7. 2014). Na podlagi 6. člena ZIZ-J je bil namreč za šestim odstavkom 38. člena ZIZ dodan nov sedmi odstavek, na podlagi katerega mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 8. Glede na navedeno je višje sodišče ugodilo pritožbi tretjega in sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2014 spremenilo tako, kot je razvidno iz točke I. izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 11. 2014:

9. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 11. 2014 vlogo tretjega z dne 30. 10. 2014, dopolnjeno dne 6. 11. 2014, kot nedovoljeno zavrglo.

10. Tretji vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 13. 11. 2014 kot nedovoljeno zavrglo vlogo tretjega z dne 30. 10. 2014, ki jo je dopolnil 6. 11. 2014, v kateri je tretji sodišču predlagal, da na podlagi 80. člena ZIZ izloči posamezne premičnine - predmete dražbe, ki so mu nujno potrebne za opravljanje njegove trgovinske dejavnosti. V 80. členu ZIZ je urejena omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Na podlagi prvega odstavka navedenega člena izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo. Glede na navedeno jasno zakonsko besedilo 80. člena ZIZ je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se navedena določba nanaša samo na stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje dejavnosti dolžniku in ne tretjemu.

14. Kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, lahko tretji vloži ugovor tretjega na podlagi 64. člena ZIZ (kar je tretji v tem izvršilnem postopku tudi storil), nato pa lahko, če sodišče ugovor zavrne, ker upnik v danemu roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatkov v spisu izhaja, da tretji v konkretnem primeru ni začel pravde za ugotovitev, da izvršba na zarubljene predmete ni dopustna. Poleg tega lahko tretji predlaga tudi odlog izvršbe, če so za to izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZIZ.

15. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tretjega z dne 30. 10. 2014, dopolnjeno dne 6. 11. 2014, kot nedovoljeno, pravilna in zakonita. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vplivajo pritožbene navedbe tretjega, da obstajajo poleg jezikovne razlage zakona tudi druge (na primer logična razlaga) in da je mnenja, da mu kot lastniku zarubljenih premičnin pripada enaka pravica kot dolžniku. Pritrditi je sicer pritožniku, da je več metod razlage pravnih aktov (v glavnem so se oblikovale štiri temeljne in širše sprejete metode razlage prava jezikovna, logična, sistematična in namenska metoda, ki se večinoma medsebojno dopolnjujejo). V pravni teoriji sicer prevladuje stališče, da jezikovna metoda razlage predstavlja izhodišče in osnovni okvir vsebinske interpretacije zakona, a je to vendarle samo eden izmed instrumentov razlage. Njen rezultat je zato nujno potrebno preveriti in dopolniti z drugimi možnostmi (vidiki) razlage. Vendar pa tudi ostale razlage (tudi logična) 80. člena ZIZ pokažejo, da lahko navedeno določbo razlagamo le tako, da velja samo za stvari, ki so dolžniku (in ne tudi tretjemu) nujno potrebne za opravljanje njegove dejavnosti.

16. Ker je pritožba tretjega zoper sklep z dne 13. 11. 2014 neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).