Jedro

Tožnik je dolžan plačati nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da leži njegova parcela v melioracijskem območju in da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi parcela v lasti tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih za leto 2009 v skupnem znesku 275,98 EUR. Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je tožnikovo zahtevo zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na določbe 94., 95. in 91. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), po katerih zagotavljajo sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih naprav sistemov do terciarnega omrežja lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino teh zemljišč, program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz prvega odstavka 91. člena ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema, višino obveznosti na ha pa določi za kmetijstvo pristojni minister. Odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskega zemljišča pa izda pristojni urad Davčne uprave RS na podlagi Pravilnika o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2009 (Pravilnik), kjer je višina nadomestila določena v absolutnih zneskih za en ha zemljiške površine, nadalje podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju, ki jih pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra. Na tej podlagi torej pristojni davčni urad izda odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Glede postopka za odmero, pobiranje in izterjavo sredstev po tem členu se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek odmere, pobiranje in izterjavo obveznosti iz kmetijstva, glede zamudnih obresti pa zakon, ki ureja obresti v primeru zamudnih obresti. Če dajejo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov zakupnik. Iz navedenih predpisov izhaja, da so vsi lastniki oziroma zakupniki melioriranih zemljišč zavezani za plačilo prispevka za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov. Glede na to, da ima (pri)tožnik na melioracijskih območjih zemljišča, razvidna iz obrazložitve izpodbijane odločbe (v lasti in zakupu), je glede na navedene predpise zavezanec za plačilo odmerjenega nadomestila. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede odmere nadomestila za parc. št. 533/1 k. o. ... je davčni organ na podlagi strokovnega mnenja z dne 22. 4. 2009, ki ga je po naročilu A. izdelal B. d.o.o., ugotovil, da pritožba ni utemeljena in da ni utemeljenega razloga za izločitev sporne parcele iz HMS 3908 južno od ceste Ormož-Ptuj.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in ponavlja pritožbene ugovore v zvezi z neupravičeno odmero nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za parc. št. 533/1 k. o. ... Na spornem zemljišču ni bila izvedena nobena od oblik melioracije, ki so v ZKZ podrobno opisane. Tožnik je prepričan, da je bila na tej parceli predvidena podzemna drenaža, ki pa ni bila nikoli izvedena. Na navedeni parceli so še vedno močne depresije, ki v vlažnem obdobju preprečujejo rast kakršnekoli kulturne rastline. Glede na navedeno meni, da je bilo dejansko stanje v zvezi s par. št. 533/1 k. o. ... zmotno ugotovljeno, v posledici tega pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odmera nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2009 (v nadaljevanju: nadomestilo) tožniku za parc. št. 533/1 k. o. ..., za katero zatrjuje, da bi morala biti izločena iz melioracijskega področja južno od ceste Ormož-Ptuj.

V obravnavani zadevi je davčni organ, upoštevajoč določbe ZKZ glede melioracije in na podlagi strokovnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter neposrednega terenskega ogleda in zapisnika upravljavca A. g.i.z., tudi po presoji sodišča tožniku zakonito odmeril nadomestilo za parcele navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, med katerimi je tudi sporna parcela št. 533/1 k. o. .... Ugotovljeno je namreč bilo, da navedena parcela leži v melioracijskem področju južno od ceste Ormož-Ptuj, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela in da ni pogojev za izločitev sporne parcele z navedenega melioracijskega območja. Upoštevaje navedeno je zato neutemeljen tožbeni ugovor, da je bilo v zadevi dejansko stanje zmotno ugotovljeno, zato sodišče soglaša z razlogi, s katerimi sta upravna organa prve in druge stopnje utemeljila svojo odločitev v zvezi z odmero spornega nadomestila in jih v izogib ponavljanju ne navajata ponovno (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Glede na navedeno je zato sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.