17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe mag. A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba mag. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 43/2001 z dne 23. 10. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 118/2000 z dne 26. 10. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče v Piranu je ob ponovnem odločanju v postopku zaradi motenja posesti ugotovilo, da je ustavni pritožnik (v pravdi druga tožena stranka) motil posest sosede, ker je odstranil del kamnite zidane škarpe. Naložilo mu je tudi vzpostavitev stanja pred motilnim dejanjem. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom njegovo pritožbo zavrnilo. Pritožnik navaja, da sporna škarpa ni pripadala tožeči stranki ter da je po izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku posest na njej imela prva tožena stranka in njena mati. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem, s čimer naj bi bili kršeni načelo enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja, da je bil v neenakopravnem položaju s tožnico, ker pred sodiščem ni imel možnosti, da utemelji svoje zanikanje motenja posesti. Smiselno zatrjuje, da je do teh kršitev prišlo tudi pri odločanju pritožbenega sodišča, ki je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitvi obeh sodišč naj bi glede te pravice odstopali od ustaljene sodne prakse in naj bi bili samovoljni in arbitrarni.

2.Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz te pravice izhaja, da mora sodišče načeloma izvesti predlagane dokaze, ki so po razumni presoji sodišča bistveni za odločitev. Tudi pri tem je treba poudariti, da gre za ustavno procesno jamstvo in zato ni naloga Ustavnega sodišča, da presoja, ali je materialnopravna presoja pravdnega sodišča o relevantnosti posameznih dokazov oziroma dejstev, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, pravilna. Sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem ustavnega pritožnika, je v sklepu obrazložilo, zakaj ni štelo za potrebno v ponovljenem postopku (dodatno) zaslišati ustavnega pritožnika. Taka ocena je bila sprejeta tudi s strani sodišča druge stopnje, ki je dodalo, da ustavni pritožnik tudi v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ni navedel, v čem naj bi njegovo zaslišanje vplivalo na odločitev sodišča. Ker sta se obe sodišči opredelili do izvedbe predlaganega dokaza, očitek ustavnega pritožnika o kršitvi te pravice ne drži. Z navedbo, da sta obe sodišči z odločitvami glede njegovega zaslišanja odstopili od ustaljene sodne prakse ter ravnali samovoljno in arbitrarno, ustavni pritožnik smiselno prav tako zatrjuje kršitev človekove pravice iz 22. člena Ustave. V tem delu kršitev zatrjuje, a je z ničimer ne izkaže.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger