Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 850/2023-9

ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.850.2023.9 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč finančni pogoj lastni dohodek prosilca izjemna brezplačna pravna pomoč nujna brezplačna pravna pomoč
Upravno sodišče
1. september 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.058,90 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev obtožnega predloga.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 7. 11. 2022 prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Prošnjo je toženka z odločbo Bpp 2799/2022 z dne 29. 11. 2022 zavrnila, naslovno sodišče pa je s sodbo I U 138/2023 z dne 27. 3. 2023 zavrnilno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Toženka se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP 465,34 EUR mesečno na osebo (oz. dvakratnik 930,68 EUR). Na podlagi vpogleda v prošnjo tožnika ter uradne evidence je toženka ugotovila, da je lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je od novembra 2022 do januarja 2023, znašal 3.176,70 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika znaša 1.058,90 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato tožnik presega dohodkovni cenzus in ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se toženka ni spuščala v presojo vrednosti drugega premoženja tožnika in objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka je nadalje ugotovila, da tudi razlogi za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP niso podani. Zlasti ne po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulantstva. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost, ni bil razveljavljen ali odpravljen, zato ga je organ dolžan upoštevati pri odločanju. Dodatno je bilo tožniku pojasnjeno, da bi grajanje postopka odvzema poslovne sposobnosti lahko uveljavljal v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev, ne more pa zatrjevati nezakonitosti sodnih odločb, ki jih mora pri odločanju upoštevati tako organ za BPP kot instančno sodišče. Ker so bila v trenutku odločanja v spisu vsa dokazila, ki omogočajo presojo tožnikovega premoženjskega stanja, tudi pogoji za nujno BPP po 36. členu ZBPP niso podani. Prošnja za dodelitev redne, izjemne oz. nujne BPP je neutemeljena, zato jo je toženka zavrnila skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločba nerazumljiva in žaljiva. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika, višjo sodnico A. A. in psihiatra B. B. ter po izvedenem postopku prošnji za dodelitev BPP ugodi oz. izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Z izpodbijano odločbo je višja sodnica C. C. tožniku kratila pravico iz 13. člena EKČP. Odločba je bila izdana v ponovljenem postopku in brez upoštevanja predloženih dokazov in navedb. Na podlagi nezakonitih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98, II P 1845/2000 in II P 329/99 je bil tožniku nezakonito odvzet poslovni objekt. Posledično je bilo tožniku uničeno uspešno podjetje oz. edini vir prihodkov. Tožnik se je znašel duševno bolan v položaju materialne ogroženosti in že od uveljavitve ZBPP izpolnjuje finančni pogoj za izjemno in nujno BPP. Ugotovitve toženke o kverulanstvu so žaljive in nedopustne, saj je tudi naslovnemu sodišču znano, da tožnik pred odvzemom poslovne sposobnosti nikoli ni vlagal očitno nerazumnih vlog. Višja sodnica A. A. bi lahko povedala, zakaj so bile v postopku II P 1014/98 tožniku kršene vse ustavno varovane pravice. Vztraja, da vse od uveljavitve ZBPP izpolnjuje pogoje za BPP.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9. Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.058,90 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

10. Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

11. Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje in dokazuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic, vendar, kot je že toženka pravilno pojasnila, bi tožnik lahko tovrstne zatrjevane kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z zanj spornimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila pri odločanju upravičena in dolžna upoštevati tudi toženka, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP (oziroma v postopku sodnega varstva v zvezi s tem), ki se na izpodbijanje domnevno spornih odločb tudi sicer ne nanaša. 12. Po presoji sodišča je toženka tudi pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP. Nujna BPP se v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP dodeli v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Vendar pa je organ za BPP v roku 15 dni po dodelitvi nujne BPP dolžan preveriti materialni položaj prosilca (četrti odstavek 36. člena ZBPP) in mora v primeru, da ugotovi, da prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, izdati odločbo o neupravičeno prejeti BPP (peti odstavek 36. člena ZBPP). Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, je bila njegova prošnja za dodelitev nujne BPP utemeljeno zavrnjena. Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.

13. Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, sodišče samo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika, psihiatra in višjih sodnic, saj so, upoštevaje vsebino tožbenih ugovorov, pravno relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, dokazni predlogi pa so zato nerelevantni. Tožnik s predlaganimi zaslišanji želi dokazati dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar pa za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia