Jedro

V položaju, ko tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno dokončal, istočasno pa pogodba o napotitvi na poklicno rehabilitacijo ni bila izrecno odpovedana in se za neuspeh niso ugotavljali krivdni razlogi na strani tožnika, pritožbeno sodišče šteje, da je bilo razmerje, ki ga je urejala pogodbo o poklicni rehabilitaciji, zaključeno z ugotovitvijo pristojne službe ZPIZ, da tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno končal in z napotitvijo tožnika na delo k toženi stranki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, tako da je pri njej v delovnem razmerju od 1.10.1993 dalje. Zneskovno opredeljenemu zahtevku za plačila 520.000,00 SIT iz naslova plače za čas od 1.10.1993 do 31.10.1994 in plačilu vseh dajatev iz naslova bruto plače pa je ugodilo tako, da je naložilo toženi stranki, da tožniku od 1.10.1993 dalje prizna vse pravice iz delovnega razmerja in mu izplača zaostalo plačo v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti za četrti tarifni razred, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega zneska do plačila in toženi stranki naložilo povračilo tožnikovih stroškov postopka v znesku 68.207,00 SIT. Svojo odločitev je sodišče oprlo na ugotovitev, da tožena stranka pri prenehanju delovnega razmerja ni upoštevala zakonitih razlogov iz 100. člena ZDR in o tem ni izdala nikakršnega sklepa, pa tudi na določilo 34. člena ZTPDR o 30. dnevnem roku, v katerem naj bi imel tožnik po zaključeni prekvalifikaciji pravico vrniti se na ustrezno delovno mesto.

Proti gornji sodbi se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom. V pritožbi navaja, da je zmotno mnenje sodišča prve stopnje, da niso bili upoštevani nobeni zakoniti razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Tožeči stranki je delovno razmerje prenehalo po sporazumu, vsebovanem v pogodbi z dne 31.5.1990, z nastopom poklicne rahabilitacije in bi mu lahko oživelo le v primerih, določenih s pogodbo in to, če bi se najkasneje v roku 8 dni po končani prekvalifikaciji javil pri toženi stranki zaradi ponovnega nastopa dela. Ker tega ni storil in poklicne rehabilitacije niti ni uspešno opravil, mu delovno razmerje pri toženki ni oživelo in mu je zato toženka v oktobru 1994 utemeljeno izročila zaključeno delovno knjižico.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da tožena stranka ni bila prosta obveznosti do tožnika iz 116. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92), ker tožnik, kot invalid III. kategorije, ni uspešno zaključil poklicne rehabilitacije, na katero je bil napoten v skladu s sklepom takratne SPIZ z dne 21.2.1990 in na podlagi tripartitne pogodbe o prekvalifikaciji z dne 31.5.1990. V položaju, ko tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno dokončal, istočasno pa pogodba o napotitvi na poklicno rehabilitacijo ni bila izrecno odpovedana in se za neuspeh niso ugotavljali krivdni razlogi na strani tožnika, pritožbeno sodišče šteje, da je bilo razmerje, ki ga je urejala pogodba o poklicni rehabilitaciji, zaključeno z ugotovitvijo pristojne službe ZPIZ, da tožnik poklicne rehabilitacije ni uspešno končal in z napotitvijo tožnika na delo k toženi stranki. V dosedanjem postopku je ostalo premalo razčiščeno, kako in kdaj je bil tožnik s strani ZPIZ obveščen o zaključku sicer neuspešne poklicne rahabilitacije, ali je bil takrat izrecno napoten nazaj na delo k toženi stranki, ali in kdaj se je v zvezi s takšnim napotilom javil pri toženi stranki in kakšna navodila je pri toženi stranki takrat dobil. Vsi ti podatki so pomembni za presojo, ali se je tožnik pri toženki po končani poklicni rehabilitaciji zglasil v pogodbenem roku, upoštevaje, da bi v tem primeru lahko govorili o pogodbenem roku, ki temelji na določilih 105. člena sedaj veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot specialnih zakonskih določbah, ki urejajo odnose in položaj delavca - invalida za čas tovrstne poklicne rehabilitacije. Hkrati so ti podatki pomembni tudi za presojo utemeljenosti tožnikovega ostajanja doma vse od meseca novembra 1993, do oktobra 1994, ko mu je toženka posredovala zaključeno delovno knjižico. Zato je bilo potrebno v skladu z določbami 1. odstavka 370. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V dopolnjenem postopku naj prvostopno sodišče s strani pristojne enote ZPIZ pribavi podatke o tem, kdaj je bila tožniku zaključena sicer neuspešna poklicna rehabilitacija, s kakšnim aktom je bilo to storjeno in kako je bil tožnik o zaključku poklicne rehabilitacije obveščen ter kakšna navodila in v kakšni obliki je pri tem dobil. Hkrati naj sodišče ponovno zasliši tožnika o tem, kako je ravnal, ko je izvedel, da je poklicna rehabilitacija zaključena, kdaj se je potem zglasil pri toženki in kaj mu je bilo takrat pri toženki rečeno glede nastopa dela. Tožnik naj podrobno pojasni, zakaj po zaključku poklicne rehabilitaicje ni nastopil dela pri toženki in zakaj je ostal naslednje leto dni doma. Tožnikovo izpovedbo o teh vprašanjih naj sodišče preverja s podatki, ki jih je posredovala tožena stranka in izpovedbo prič, zaposlenih pri toženi stranki. Šele po tako dopolnjenem postopku bo lahko sodišče presodilo, ali se je tožnik po formalno zaključeni neuspešni poklicni rehabilitaciji pravočasno javil pri toženi stranki zaradi nastopa dela in ali je potem ostajal doma po krivdi oziroma iz razlogov na strani tožene stranke, tako da je tožena stranka neutemeljeno in nezakonito ugotavljala, da se po zaključeni poklicni rehabilitaciji ni vrnil na delo in mu v posledici tega od dneva vrnitve na delo dalje nezakonito odklanjala priznanje pravic iz delovnega razmerja. Kolikor bo sodišče ugotavljalo, da se je tožnik po zaključeni poklicni rehabilitaciji pravočasno zglasil pri toženki zaradi nastopa dela, pa je potem ostajal doma iz razlogov na strani toženke, bo moralo ugotoviti takratni tožnikov status glede na njegovo invalidnost in možnost zagotovitve ustreznega dela, saj je to pomembno za vrsto in obseg pravic, ki bi za ta čas tožniku šle iz delovnega razmerja, s tem, da naj sodišče pri izreku sodbe izhaja iz konkretno postavljenega zahtevka.

Ob gornjih napotkih pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za pritožbeno predlagano nadaljevanje postopka pred drugim senatom v smislu določb 371. člena ZPP.